Navigacija

1. NAMEN IN PODROČJE UPORABE

1.1 Namen politike

Politika uporabe umetne inteligence (v nadaljevanju: »Politika AI«) določa načela, pravila in standarde, po katerih Go Online d.o.o. uporablja umetno inteligenco, AI sisteme, AI agente, avtomatizacije ter druga orodja, ki vključujejo tehnologije umetne inteligence.

Namen Politike AI je zagotoviti, da se umetna inteligenca v okviru Go Online uporablja:

  • odgovorno,
  • varno,
  • zakonito,
  • transparentno,
  • strokovno,
  • sorazmerno z namenom uporabe,
  • ob ustreznem varovanju podatkov,
  • ob spoštovanju intelektualne lastnine,
  • ter z ustreznim človeškim nadzorom, kadar je ta potreben.

Go Online umetno inteligenco razume kot pomembno tehnologijo za izboljševanje produktivnosti, kakovosti storitev, analitike, avtomatizacije procesov, razvoja digitalnih rešitev in ustvarjanja novih poslovnih modelov.

Uporaba umetne inteligence pa ne odpravlja odgovornosti oseb, ki AI uporabljajo ali sprejemajo odločitve na podlagi njegovih rezultatov.

1.2 Cilji Politike AI

Cilji te politike so predvsem:

  • določiti pravila uporabe AI v okviru Go Online,
  • zmanjševati tveganja nepravilne ali nepooblaščene uporabe AI,
  • varovati podatke naročnikov in drugih oseb,
  • varovati poslovne skrivnosti in zaupne informacije,
  • zagotavljati ustrezen človeški nadzor,
  • določiti pravila uporabe AI pri projektih naročnikov,
  • zagotavljati sledljivost in odgovornost pri pomembnejših AI procesih,
  • preprečevati neetično ali nezakonito uporabo AI,
  • določiti pravila za uporabo AI agentov in avtomatizacij,
  • ter vzpostaviti dolgoročen okvir za odgovorno uporabo umetne inteligence v Go Online ekosistemu.

1.3 Za koga velja Politika AI

Politika AI se uporablja za vse osebe in organizacije, ki uporabljajo AI sisteme v okviru sodelovanja z Go Online, kadar je to glede na naravo njihovega sodelovanja relevantno.

To lahko vključuje zlasti:

  • zaposlene Go Online,
  • vodstvo podjetja,
  • zunanje sodelavce,
  • člane Talent Network,
  • partnerje Go Online,
  • podizvajalce,
  • svetovalce,
  • razvijalce,
  • izvajalce posameznih projektov,
  • ter druge osebe, ki jim Go Online omogoči dostop do svojih AI sistemov, podatkov ali infrastrukture.

Za naročnike se določbe te politike uporabljajo v obsegu, v katerem so vključene v pogodbeno razmerje, ponudbo, projektno dokumentacijo ali drug dogovor z Go Online.

1.4 Področje uporabe

Politika AI se uporablja pri uporabi umetne inteligence v okviru:

  • internih procesov Go Online,
  • projektov naročnikov,
  • razvoja spletnih strani in digitalnih rešitev,
  • programiranja,
  • marketinga,
  • priprave vsebin,
  • oblikovanja,
  • raziskovanja in analiz,
  • CRM sistemov,
  • prodajnih procesov,
  • podpore uporabnikom,
  • avtomatizacij,
  • podatkovnih analiz,
  • razvoja AI agentov,
  • baz znanja,
  • integracij,
  • komunikacijskih sistemov,
  • izobraževanja,
  • ter drugih procesov, pri katerih se uporablja umetna inteligenca.

Politika velja ne glede na to, ali AI sistem upravlja Go Online neposredno ali se uporablja preko zunanjega ponudnika.

1.5 Kaj Go Online razume kot umetno inteligenco

Za potrebe te politike izraz »AI« oziroma »umetna inteligenca« predstavlja širši skupni izraz za programske sisteme, modele in tehnologije, ki lahko na podlagi vhodnih podatkov ustvarjajo rezultate, kot so napovedi, vsebine, priporočila, klasifikacije, analize, odločitveni predlogi ali druga digitalna dejanja.

To lahko vključuje zlasti:

  • generativno umetno inteligenco,
  • velike jezikovne modele (LLM),
  • AI asistente,
  • AI agente,
  • modele za ustvarjanje slik,
  • modele za ustvarjanje videa ali zvoka,
  • sisteme za analizo podatkov,
  • sisteme za priporočanje,
  • AI podprto programiranje,
  • sisteme za obdelavo naravnega jezika,
  • sisteme za prepoznavanje ali klasifikacijo,
  • AI funkcionalnosti znotraj CRM, marketing, oblikovalskih ali drugih poslovnih platform,
  • ter druge sisteme, ki uporabljajo tehnologije umetne inteligence.

Politika ni vezana na posameznega ponudnika, platformo ali model.

1.6 AI agenti

AI agent je za potrebe te politike sistem, ki lahko poleg ustvarjanja ali analiziranja informacij izvaja tudi določena dejanja oziroma uporablja druga digitalna orodja.

AI agent lahko na primer:

  • dostopa do določenih informacij,
  • uporablja bazo znanja,
  • pripravlja dokumente,
  • obdeluje podatke,
  • komunicira z drugimi sistemi,
  • uporablja API povezave,
  • sproža avtomatizacije,
  • pripravlja ali obdeluje CRM aktivnosti,
  • ter izvaja druga vnaprej določena dejanja.

AI agent lahko deluje samo v okviru pooblastil, dostopov in omejitev, ki so mu določeni.

Večja stopnja avtonomije AI sistema praviloma zahteva večjo stopnjo nadzora, varnostnih mehanizmov in upravljanja tveganj.

1.7 AI in avtomatizacija

Go Online razlikuje med klasično avtomatizacijo in sistemi, ki vključujejo umetno inteligenco.

Klasična avtomatizacija praviloma izvaja vnaprej določena pravila ali zaporedje aktivnosti, medtem ko lahko AI sistem na podlagi podatkov, modela ali konteksta generira oziroma izbira rezultate, ki niso v celoti vnaprej določeni.

Kadar avtomatizacija vsebuje AI komponento, se zanjo uporabljajo določbe te politike v obsegu, ki je relevanten za uporabo umetne inteligence.

1.8 Razmerje do drugih dokumentov Go Online

Politika AI predstavlja del širšega sistema pravil in dokumentacije Go Online.

Uporablja se skupaj zlasti z:

  • Splošnimi pogoji poslovanja,
  • Politiko zasebnosti,
  • Politiko piškotkov,
  • Pogoji Talent Network,
  • Pogoji za podjetja,
  • Go Online Partner Programom,
  • pogodbami z naročniki,
  • partnerskimi pogodbami,
  • pogodbami z izvajalci,
  • dogovori o zaupnosti,
  • projektnimi specifikacijami,
  • ter drugimi relevantnimi dokumenti Go Online.

Če posamezna pogodba ali projekt zaradi narave uporabe umetne inteligence zahteva posebna pravila, se lahko ta določijo v pogodbi, ponudbi, prilogi, projektnem načrtu ali drugem pisnem dogovoru.

1.9 Razmerje do zakonodaje

Uporaba umetne inteligence mora biti skladna z veljavno zakonodajo in drugimi zavezujočimi predpisi, ki se uporabljajo glede na konkretni AI sistem, namen uporabe, vrsto podatkov ter vlogo Go Online pri posameznem projektu.

To lahko vključuje zlasti pravila s področja:

  • umetne inteligence,
  • varstva osebnih podatkov,
  • informacijske varnosti,
  • intelektualne lastnine,
  • avtorskega prava,
  • varstva poslovnih skrivnosti,
  • varstva potrošnikov,
  • elektronskih komunikacij,
  • ter drugih relevantnih področij.

Če veljavna zakonodaja določa strožje zahteve od te politike, se uporabljajo zahteve veljavne zakonodaje.

1.10 Osnovna načela odgovorne uporabe AI

Go Online pri uporabi umetne inteligence sledi naslednjim osnovnim načelom:

Zakonitost
AI se uporablja skladno z veljavno zakonodajo in pogodbenimi obveznostmi.

Odgovornost
Uporaba AI ne odpravlja odgovornosti osebe ali organizacije, ki AI uporablja oziroma odloča o uporabi njegovih rezultatov.

Človeški nadzor
Kadar lahko rezultat AI pomembno vpliva na naročnika, posameznika, projekt, finančno odločitev, pravice osebe ali druge pomembne interese, se zagotovi ustrezna raven človeškega nadzora.

Varstvo podatkov
Pri uporabi AI se upoštevajo načela varstva osebnih podatkov, minimizacije podatkov ter ustreznega upravljanja dostopov.

Zaupnost
Poslovnih skrivnosti, gesel, dostopnih podatkov in drugih zaupnih informacij ni dovoljeno vnašati v neodobrena AI okolja.

Varnost
AI sistemi morajo imeti dostop samo do podatkov, sistemov in funkcij, ki jih potrebujejo za svoj namen.

Preverjanje rezultatov
Rezultat AI se ne šteje avtomatično za pravilen, popoln ali strokovno preverjen.

Transparentnost
Go Online si prizadeva zagotavljati primerno stopnjo transparentnosti glede uporabe AI, kadar je to potrebno glede na naravo storitve, tveganje ali zakonske zahteve.

Sorazmernost
Stopnja nadzora in varnostnih ukrepov mora biti prilagojena tveganju posamezne uporabe AI.

Nediskriminacija in poštenost
AI se ne uporablja z namenom neupravičene diskriminacije, zavajanja ali drugega nepoštenega ravnanja.

1.11 Načelo človeške odgovornosti

Temeljno načelo Go Online je:

AI lahko pomaga pri analizi, pripravi, priporočanju in izvedbi procesov, vendar mora biti raven človeškega nadzora prilagojena posledicam posameznega procesa.

Pri pomembnih ali visoko tveganih procesih Go Online praviloma uporablja pristop:

AI PREDLAGA → ČLOVEK PREVERI → ODGOVORNA OSEBA ODLOČI

Pri nizko tveganih in rutinskih procesih je lahko dovoljena višja stopnja avtomatizacije, če so vzpostavljene ustrezne omejitve, nadzor in varnostni mehanizmi.

1.12 Tehnološka nevtralnost politike

Ker se področje umetne inteligence hitro razvija, se ta politika ne omejuje na trenutno uporabljene AI modele, ponudnike ali tehnologije.

Pravila se smiselno uporabljajo tudi za nove:

  • AI modele,
  • agente,
  • multimodalne sisteme,
  • avtonomne sisteme,
  • avtomatizacije,
  • integracije,
  • poslovne platforme z AI funkcionalnostmi,
  • ter druge primerljive tehnologije,

ki jih Go Online začne uporabljati po sprejetju te politike.

1.13 Končna določba poglavja

Go Online spodbuja uporabo umetne inteligence tam, kjer lahko ta izboljša kakovost, učinkovitost, inovativnost ali uporabniško izkušnjo, vendar mora biti njena uporaba vedno sorazmerna s tveganjem in izvedena ob ustreznem varovanju ljudi, podatkov, naročnikov in poslovnih interesov.

Cilj Politike AI ni omejevanje smiselne uporabe novih tehnologij, temveč vzpostavitev jasnega okvira, v katerem jih je mogoče uporabljati varno, odgovorno in dolgoročno.

2. KAKO GO ONLINE UPORABLJA UMETNO INTELIGENCO

2.1 Namen uporabe umetne inteligence

Go Online uporablja umetno inteligenco kot podporno tehnologijo za izboljševanje kakovosti, hitrosti, učinkovitosti in skalabilnosti poslovnih procesov ter storitev.

AI se lahko uporablja pri internih procesih Go Online in pri izvajanju storitev za naročnike.

Uporaba AI sama po sebi ne pomeni, da je posamezen proces popolnoma avtomatiziran ali da pri njem ni človeškega sodelovanja.

Stopnja avtomatizacije in človeškega nadzora se določa glede na namen, kompleksnost in tveganje posameznega procesa.

2.2 Raziskovanje in priprava informacij

AI se lahko uporablja kot pomoč pri:

  • raziskovanju posameznih tem,
  • strukturiranju informacij,
  • pripravi povzetkov,
  • primerjavi informacij,
  • analizi večjih količin vsebine,
  • pripravi raziskovalnih izhodišč,
  • iskanju vzorcev,
  • pripravi vprašanj,
  • ter oblikovanju delovnih hipotez.

Informacije, pridobljene ali ustvarjene s pomočjo AI, se ne štejejo avtomatično za preverjene ali pravilne.

Pri pomembnih informacijah je potrebno ustrezno preverjanje virov oziroma človeška presoja.

2.3 Priprava vsebin

Go Online lahko AI uporablja pri pripravi:

  • besedil,
  • osnutkov,
  • naslovov,
  • oglasnih sporočil,
  • vsebin spletnih strani,
  • objav za družbena omrežja,
  • e-poštnih kampanj,
  • scenarijev,
  • predstavitev,
  • opisov izdelkov,
  • prevodov,
  • povzetkov,
  • ter drugih komunikacijskih vsebin.

AI se lahko uporablja v različnih fazah ustvarjalnega procesa, od razvoja ideje do priprave ali izboljšave končne vsebine.

Kadar je glede na namen potrebno, se vsebina pred objavo pregleda, dopolni ali potrdi.

2.4 Vizualne, video in avdio vsebine

AI se lahko uporablja pri ustvarjanju ali obdelavi:

  • slik,
  • ilustracij,
  • grafik,
  • videoposnetkov,
  • animacij,
  • zvoka,
  • glasov,
  • podnapisov,
  • transkriptov,
  • predstavitev,
  • ter drugih multimedijskih vsebin.

Pri takšni uporabi se upoštevajo relevantne pravice intelektualne lastnine, pravice posameznikov ter morebitne zahteve glede označevanja AI-generiranih ali manipuliranih vsebin.

2.5 Marketing

AI se lahko uporablja pri:

  • pripravi marketinških strategij,
  • analizi ciljnih skupin,
  • pripravi kampanj,
  • pripravi oglasnih besedil,
  • pripravi kreativnih konceptov,
  • segmentaciji,
  • personalizaciji,
  • analizi rezultatov,
  • optimizaciji kampanj,
  • SEO,
  • pripravi vsebinskih načrtov,
  • ter drugih marketinških procesih.

AI-generirane analize in priporočila predstavljajo podporo pri odločanju in ne jamstva za doseganje poslovnih ali marketinških rezultatov.

2.6 Prodaja

AI se lahko uporablja kot pomoč pri:

  • pripravi prodajnih sporočil,
  • kvalifikaciji poslovnih priložnosti,
  • pripravi ponudb,
  • analizi prodajnega procesa,
  • pripravi sestankov,
  • povzemanju komunikacije,
  • predlogih nadaljnjih aktivnosti,
  • analizi CRM podatkov,
  • ter podpori prodajnim ekipam.

AI brez ustreznega pooblastila ne sme samostojno sklepati pogodb, določati končnih cen, odobravati komercialnih pogojev ali ustvarjati drugih zavezujočih obveznosti v imenu Go Online ali naročnika.

2.7 CRM sistemi

AI se lahko uporablja znotraj CRM sistemov za:

  • razvrščanje kontaktov,
  • segmentacijo,
  • pripravo povzetkov,
  • analizo komunikacije,
  • predloge aktivnosti,
  • kvalifikacijo leadov,
  • zaznavanje poslovnih priložnosti,
  • pripravo komunikacije,
  • avtomatizacijo administrativnih aktivnosti,
  • ter druge funkcije upravljanja odnosov s strankami.

Dostop AI sistema do CRM podatkov mora biti omejen glede na njegov namen in potrebna pooblastila.

2.8 Avtomatizacije

Go Online lahko AI povezuje z avtomatizacijskimi sistemi in drugimi poslovnimi orodji.

AI lahko v okviru takšnih procesov:

  • analizira vhodne podatke,
  • razvršča informacije,
  • pripravi vsebino,
  • določi naslednji korak znotraj dovoljenih pravil,
  • sproži avtomatizacijo,
  • posreduje informacije drugemu sistemu,
  • pripravi nalogo za uporabnika,
  • ali izvede drugo vnaprej dovoljeno aktivnost.

Pri procesih z večjim tveganjem se lahko zahteva dodatna človeška potrditev pred izvedbo dejanja.

2.9 Razvoj spletnih strani in digitalnih rešitev

AI se lahko uporablja kot pomoč pri:

  • načrtovanju informacijskih arhitektur,
  • pripravi strukture spletnih strani,
  • UX/UI konceptih,
  • pripravi vsebin,
  • programiranju,
  • pripravi kode,
  • iskanju napak,
  • testiranju,
  • dokumentiranju,
  • optimizaciji,
  • integracijah,
  • ter drugih razvojnih aktivnostih.

AI-generirana koda ali tehnična rešitev se ne šteje avtomatično za pravilno, varno ali primerno za produkcijsko uporabo.

Pri pomembnih sistemih je pred produkcijsko uporabo potreben ustrezen tehnični pregled in testiranje.

2.10 Analitika in podatki

AI se lahko uporablja za:

  • analizo podatkov,
  • iskanje vzorcev,
  • pripravo poročil,
  • interpretacijo rezultatov,
  • izdelavo napovedi,
  • zaznavanje anomalij,
  • pripravo priporočil,
  • ter podporo poslovnemu odločanju.

Rezultati AI analiz so lahko odvisni od kakovosti, popolnosti in pravilnosti vhodnih podatkov.

AI analiza zato sama po sebi ne predstavlja jamstva za pravilnost poslovne odločitve.

2.11 Podpora uporabnikom

AI se lahko uporablja pri:

  • pripravi odgovorov,
  • razvrščanju zahtevkov,
  • iskanju informacij v bazah znanja,
  • pripravi navodil,
  • avtomatskem odgovarjanju na določena vprašanja,
  • usmerjanju zahtevkov,
  • ter podpori človeškim svetovalcem.

Kadar AI ne more zanesljivo rešiti vprašanja ali kadar narava zahtevka zahteva človeško presojo, se lahko zahtevek preusmeri odgovorni osebi.

2.12 AI asistenti

Go Online lahko razvija ali uporablja interne in naročnikove AI asistente.

AI asistenti lahko pomagajo pri:

  • dostopu do informacij,
  • iskanju po dokumentaciji,
  • pripravi vsebin,
  • analizi podatkov,
  • podpori zaposlenim,
  • podpori strankam,
  • prodaji,
  • marketingu,
  • projektih,
  • administraciji,
  • ter drugih poslovnih procesih.

Dostopi in zmogljivosti posameznega asistenta se določijo glede na njegov namen.

2.13 AI agenti

Go Online lahko uporablja ali razvija AI agente, ki lahko poleg analiziranja informacij izvajajo tudi določene aktivnosti v povezanih sistemih.

AI agenti lahko glede na dodeljena pooblastila uporabljajo:

  • CRM,
  • elektronsko pošto,
  • projektna orodja,
  • baze podatkov,
  • dokumentacijo,
  • API povezave,
  • avtomatizacijske platforme,
  • baze znanja,
  • ter druge dovoljene sisteme.

Vsak AI agent mora delovati v okviru določenega namena, dostopov in pooblastil.

Za aktivnosti z večjim tveganjem se lahko zahteva predhodna človeška odobritev.

2.14 Interni poslovni procesi

AI se lahko uporablja tudi za podporo internemu poslovanju Go Online, vključno z:

  • administracijo,
  • dokumentacijo,
  • organizacijo dela,
  • projektnim vodenjem,
  • pripravo sestankov,
  • povzemanjem sestankov,
  • analizami,
  • izobraževanjem,
  • upravljanjem znanja,
  • pripravo standardnih operativnih postopkov,
  • ter optimizacijo poslovnih procesov.

2.15 Izobraževanje in razvoj znanja

Go Online lahko AI uporablja za:

  • pripravo izobraževalnih vsebin,
  • razvoj internih baz znanja,
  • pomoč pri učenju,
  • pripravo vaj,
  • pripravo dokumentacije,
  • podporo talentom in partnerjem,
  • ter razvoj novih kompetenc.

AI ne nadomešča strokovnega usposabljanja, kadar je to potrebno za opravljanje posamezne dejavnosti.

2.16 Eksperimentalna uporaba AI

Go Online spodbuja odgovorno testiranje novih AI tehnologij.

Novi AI sistemi se lahko najprej uporabljajo v:

  • testnem okolju,
  • pilotnem projektu,
  • omejenem procesu,
  • internem eksperimentu,
  • ali drugem nadzorovanem okolju.

Pred širšo uporabo se lahko ocenijo:

  • kakovost rezultatov,
  • varnost,
  • zanesljivost,
  • vpliv na podatke,
  • stroški,
  • poslovna korist,
  • potrebna raven človeškega nadzora,
  • ter druga relevantna tveganja.

2.17 Uporaba zunanjih AI storitev

Go Online lahko pri svojem delu uporablja AI sisteme in modele zunanjih ponudnikov.

Uporaba zunanjega AI ponudnika ne pomeni, da Go Online nadzoruje:

  • delovanje njegove infrastrukture,
  • razpoložljivost storitve,
  • spremembe modelov,
  • spremembe funkcionalnosti,
  • spremembe cen,
  • ali druge tehnične odločitve ponudnika.

Pri izbiri AI storitev se glede na naravo uporabe upoštevajo njihove funkcionalnosti, varnost, način obdelave podatkov, pogodbena ureditev in druga relevantna tveganja.

2.18 AI kot podporno orodje

Go Online umetno inteligenco obravnava predvsem kot tehnologijo, ki lahko poveča sposobnosti ljudi in poslovnih sistemov.

AI lahko:

analizira → predlaga → ustvarja → avtomatizira → pomaga pri izvedbi.

Stopnja samostojnosti posameznega AI sistema pa mora biti vedno prilagojena tveganju procesa.

Pri procesih, kjer lahko napaka povzroči pomembne pravne, finančne, varnostne ali druge posledice, se zagotovi ustrezna raven človeškega nadzora.

2.19 Končna določba poglavja

Go Online uporablja umetno inteligenco tam, kjer lahko njena uporaba smiselno izboljša kakovost storitve, učinkovitost procesa, dostop do informacij, uporabniško izkušnjo ali sposobnost razvoja novih rešitev.

Umetna inteligenca ni cilj sama po sebi.

Cilj Go Online je tehnologijo uporabljati premišljeno in tam, kjer ustvarja dejansko vrednost za podjetje, njegove naročnike, partnerje, talente in uporabnike.

3. KAJ LAHKO AI DELA

3.1 Namen poglavja

To poglavje določa dovoljene in običajne načine uporabe umetne inteligence v okviru Go Online.

AI se lahko uporablja kot podporno orodje pri ustvarjalnih, analitičnih, tehničnih, administrativnih in poslovnih procesih, kadar je njegova uporaba skladna z namenom posameznega procesa, to Politiko AI, pogodbenimi obveznostmi ter veljavnimi pravili.

Dovoljena uporaba AI sama po sebi ne pomeni dovoljenja za dostop do vseh podatkov, sistemov ali funkcij Go Online oziroma naročnika.

3.2 Priprava predlogov

AI se lahko uporablja za pripravo predlogov, priporočil in možnih rešitev.

To lahko vključuje:

  • poslovne predloge,
  • marketinške ideje,
  • vsebinske predloge,
  • tehnične rešitve,
  • predloge izboljšav,
  • predloge naslednjih aktivnosti,
  • predloge struktur dokumentov,
  • prodajne pristope,
  • predloge avtomatizacij,
  • ter druge delovne predloge.

AI-generiran predlog predstavlja izhodišče za nadaljnje delo in se ne šteje avtomatično za potrjeno odločitev.

3.3 Priprava povzetkov

AI se lahko uporablja za povzemanje:

  • dokumentov,
  • sestankov,
  • komunikacije,
  • elektronske pošte,
  • projektnih informacij,
  • CRM zapisov,
  • raziskav,
  • poročil,
  • analiz,
  • ter drugih vsebin.

Pri obdelavi vsebin mora biti AI sistem upravičen do dostopa do podatkov, ki jih obdeluje.

Pri pomembnih povzetkih je treba upoštevati možnost, da AI izpusti, napačno interpretira ali nepravilno povzame posamezne informacije.

3.4 Analize

AI se lahko uporablja kot pomoč pri analiziranju:

  • poslovnih podatkov,
  • marketinških rezultatov,
  • prodajnih podatkov,
  • spletne analitike,
  • CRM podatkov,
  • uporabniškega vedenja,
  • vsebin,
  • procesov,
  • tehničnih podatkov,
  • ter drugih informacij.

AI lahko pomaga pri interpretaciji podatkov in pripravi možnih zaključkov.

Rezultat AI analize predstavlja podporo strokovni presoji in ni avtomatično zagotovilo za pravilnost ugotovitev.

3.5 Priprava osnutkov

AI se lahko uporablja za pripravo prvih različic oziroma osnutkov:

  • besedil,
  • dokumentov,
  • ponudb,
  • predstavitev,
  • e-poštnih sporočil,
  • marketinških kampanj,
  • projektnih načrtov,
  • specifikacij,
  • navodil,
  • procesov,
  • kode,
  • ter drugih delovnih materialov.

Stopnja potrebnega človeškega pregleda je odvisna od namena in tveganja uporabe posameznega osnutka.

3.6 Razvrščanje in strukturiranje podatkov

AI se lahko uporablja za:

  • kategorizacijo informacij,
  • označevanje vsebin,
  • segmentacijo,
  • razvrščanje kontaktov,
  • organizacijo dokumentacije,
  • določanje prioritet,
  • prepoznavanje tem,
  • strukturiranje nestrukturiranih podatkov,
  • ter druge primerljive naloge.

Pri razvrščanju podatkov, ki lahko pomembno vpliva na posameznika ali poslovno odločitev, se zagotovi ustrezna stopnja preverjanja in nadzora.

3.7 Generiranje vsebin

AI se lahko uporablja za generiranje ali pomoč pri pripravi:

  • besedil,
  • slik,
  • grafik,
  • ilustracij,
  • videa,
  • zvoka,
  • govora,
  • kode,
  • predstavitev,
  • oglasov,
  • konceptov,
  • idej,
  • ter drugih digitalnih vsebin.

Pred javno ali komercialno uporabo se glede na naravo vsebine preverijo kakovost, ustreznost, točnost in morebitna tveganja glede pravic tretjih oseb.

3.8 Pomoč pri programiranju

AI se lahko uporablja kot pomoč pri:

  • pisanju kode,
  • razlagi kode,
  • iskanju napak,
  • refaktoriranju,
  • pripravi testov,
  • pripravi tehnične dokumentacije,
  • razvoju integracij,
  • pripravi API povezav,
  • razvoju avtomatizacij,
  • ter drugih programerskih nalogah.

AI-generirana koda se ne šteje avtomatično za varno, pravilno ali pripravljeno za produkcijsko uporabo.

Kadar je to glede na tveganje potrebno, mora biti pred uporabo ustrezno pregledana in testirana.

3.9 Avtomatizacija rutinskih procesov

AI se lahko uporablja za avtomatizacijo ponavljajočih se in rutinskih aktivnosti.

To lahko vključuje:

  • razvrščanje zahtevkov,
  • pripravo odgovorov,
  • obdelavo dokumentov,
  • vnos ali dopolnjevanje podatkov,
  • pripravo poročil,
  • ustvarjanje nalog,
  • obdelavo CRM aktivnosti,
  • usmerjanje informacij,
  • ter druge ponavljajoče se procese.

Pri avtomatizaciji se določijo ustrezna pooblastila in omejitve.

Procesi z večjim tveganjem lahko zahtevajo človeško potrditev pred izvedbo posameznega dejanja.

3.10 Iskanje vzorcev in zaznavanje odstopanj

AI se lahko uporablja za prepoznavanje:

  • trendov,
  • vzorcev,
  • povezav,
  • anomalij,
  • sprememb vedenja,
  • potencialnih težav,
  • poslovnih priložnosti,
  • ter drugih odstopanj v podatkih.

Takšni rezultati predstavljajo signal oziroma podporno informacijo in ne nujno dokončnega zaključka.

3.11 Podpora pri odločanju

AI se lahko uporablja za podporo poslovnemu in strokovnemu odločanju.

AI lahko:

  • pripravi informacije,
  • primerja možnosti,
  • analizira podatke,
  • predstavi prednosti in slabosti,
  • opozori na tveganja,
  • pripravi scenarije,
  • predlaga naslednje korake,
  • ter pomaga odgovorni osebi razumeti razpoložljive možnosti.

AI lahko pomaga pri odločanju, vendar pri pomembnih odločitvah ne nadomešča odgovorne osebe.

3.12 Komunikacija in podpora uporabnikom

AI se lahko uporablja pri komunikaciji z uporabniki oziroma kot podpora osebam, ki izvajajo komunikacijo.

AI lahko:

  • pripravi predlog odgovora,
  • odgovori na standardna vprašanja,
  • poišče relevantne informacije,
  • usmeri uporabnika,
  • razvrsti zahtevek,
  • pripravi povzetek komunikacije,
  • ali zahtevek preda odgovorni osebi.

Kadar AI komunicira neposredno z uporabnikom, morajo biti njegove pristojnosti in dostopi omejeni glede na namen sistema.

3.13 Izvajanje dejanj preko AI agentov

AI agent lahko izvaja določena dejanja v povezanih sistemih, če ima za to izrecno določena pooblastila.

Takšna dejanja lahko vključujejo:

  • ustvarjanje nalog,
  • posodabljanje dovoljenih CRM polj,
  • pripravo dokumentov,
  • sprožanje avtomatizacij,
  • pridobivanje informacij,
  • premikanje podatkov med dovoljenimi sistemi,
  • pripravo komunikacije,
  • ter druge vnaprej določene aktivnosti.

AI agent ne sme samovoljno širiti svojih pooblastil ali dostopati do sistemov in podatkov, za katere nima dovoljenja.

3.14 Eksperimentalna in razvojna uporaba

AI se lahko uporablja za:

  • testiranje novih idej,
  • izdelavo prototipov,
  • pilotne projekte,
  • razvoj novih storitev,
  • testiranje avtomatizacij,
  • razvoj AI agentov,
  • razvoj novih poslovnih procesov,
  • ter raziskovanje novih načinov uporabe tehnologije.

Pri eksperimentalni uporabi se glede na tveganje uporabljajo testna okolja, omejeni podatki, anonimizirani podatki ali drugi ustrezni zaščitni ukrepi.

3.15 Načelo najmanjšega potrebnega dostopa

Ne glede na dovoljeno uporabo AI velja načelo, da AI sistem pridobi samo tiste podatke, funkcije in dostope, ki jih potrebuje za izvajanje konkretne naloge.

Dovoljenje za uporabo AI zato ne pomeni avtomatičnega dovoljenja za:

  • dostop do celotnega CRM sistema,
  • dostop do vseh naročnikov,
  • dostop do vseh dokumentov,
  • dostop do elektronske pošte,
  • uporabo API ključev,
  • izvajanje finančnih transakcij,
  • objavljanje vsebin,
  • spreminjanje produkcijskih sistemov,
  • ali izvajanje drugih dejanj z večjimi posledicami.

Takšna pooblastila se določijo posebej.

3.16 Stopnja samostojnosti AI

Go Online lahko posameznemu AI sistemu glede na namen in tveganje določi različno stopnjo samostojnosti.

AI lahko deluje kot:

  1. ASISTENT
    AI pripravi predlog, človek izvede dejanje.
  2. COPILOT
    AI aktivno pomaga pri procesu, vendar pomembna dejanja potrdi človek.
  3. AVTOMATIZIRAN SISTEM
    AI samostojno izvaja vnaprej dovoljene rutinske aktivnosti znotraj določenih pravil.
  4. AI AGENT
    AI lahko samostojno izbira in izvaja več zaporednih dovoljenih aktivnosti znotraj vnaprej določenega področja, dostopov in omejitev.

Višja stopnja samostojnosti praviloma zahteva strožji nadzor, jasnejša pooblastila, ustrezno beleženje aktivnosti ter dodatne varnostne mehanizme.

3.17 Osnovno pravilo dovoljene uporabe

Pri uporabi umetne inteligence Go Online uporablja naslednje osnovno načelo:

AI lahko opravlja nalogo, če je naloga dovoljena, podatki ustrezno zaščiteni, AI ima potrebna pooblastila in je raven nadzora sorazmerna s tveganjem.

Tehnična sposobnost AI sistema, da določeno dejanje izvede, sama po sebi ne pomeni, da je takšno dejanje dovoljeno.

3.18 Končna določba poglavja

Go Online spodbuja smiselno uporabo umetne inteligence pri procesih, kjer lahko ta poveča učinkovitost, kakovost, hitrost, dostopnost informacij ali sposobnost razvoja novih rešitev.

Dovoljena uporaba AI mora biti vedno povezana z jasnim namenom, ustreznimi pooblastili, varovanjem podatkov in stopnjo nadzora, ki ustreza potencialnim posledicam njegovega delovanja.

 

4. KAJ AI NE SME SAMOSTOJNO DELATI

4.1 Namen poglavja

To poglavje določa omejitve samostojnega delovanja umetne inteligence v okviru Go Online.

Dejstvo, da je AI sistem tehnično sposoben izvesti določeno dejanje, ne pomeni, da je takšno dejanje dovoljeno.

AI mora vedno delovati znotraj:

  • določenega namena,
  • odobrenih pooblastil,
  • dovoljenih dostopov,
  • pogodbenih omejitev,
  • varnostnih pravil,
  • pravil varstva podatkov,
  • te Politike AI,
  • ter veljavne zakonodaje.

Pri procesih, kjer lahko odločitev ali dejanje pomembno vpliva na posameznika, naročnika, finance, pogodbeno razmerje, podatke, varnost ali ugled, se zagotovi ustrezna raven človeškega nadzora.

4.2 Pomembne odločitve

AI brez ustreznega nadzora ne sme samostojno sprejemati pomembnih odločitev, ki imajo lahko bistvene pravne, finančne, poslovne ali druge posledice.

AI lahko pri takšnih odločitvah:

  • analizira informacije,
  • pripravi možnosti,
  • primerja scenarije,
  • opozori na tveganja,
  • pripravi priporočilo,
  • ali pomaga odgovorni osebi pri odločanju.

Končna odločitev mora biti sprejeta oziroma potrjena na način, ki ustreza tveganju in veljavnim pravilom.

4.3 Sklepanje pogodb

AI brez ustreznega pooblastila ne sme:

  • sklepati pogodb,
  • sprejemati pogodbenih obveznosti,
  • spreminjati bistvenih pogodbenih pogojev,
  • potrjevati aneksov,
  • sprejemati ponudb,
  • odpovedovati pogodb,
  • ali kako drugače pravno zavezovati Go Online oziroma naročnika.

AI lahko pomaga pri pripravi, analizi in administrativni obdelavi pogodbenih dokumentov.

Končno odobritev oziroma sklenitev pravnega posla mora izvesti ustrezno pooblaščena oseba, kadar je takšna odobritev potrebna.

4.4 Cene, ponudbe in komercialni pogoji

AI brez ustreznega pooblastila ne sme naročniku samostojno:

  • določiti končne cene,
  • odobriti popusta,
  • spremeniti cenika,
  • ponuditi posebnih komercialnih pogojev,
  • odobriti brezplačnega dodatnega dela,
  • potrditi obsega projekta,
  • ali sprejeti druge finančne oziroma komercialne obveznosti.

AI lahko pripravi predlog ponudbe ali izračuna na podlagi vnaprej določenih pravil.

Kadar AI uporablja že odobren cenik ali druga jasno določena poslovna pravila, lahko avtomatizira posamezne korake v obsegu dodeljenih pooblastil.

4.5 Obljubljanje rokov

AI brez ustreznih podatkov in pooblastila ne sme naročniku zagotavljati ali obljubljati:

  • datumov zaključka projekta,
  • rokov izvedbe,
  • časa odprave napake,
  • razpoložljivosti ekipe,
  • rokov dobave,
  • ali drugih zavezujočih časovnih obveznosti.

AI lahko poda informativno oceno ali uporabi že potrjen rok, če je jasno razviden iz odobrenega sistema oziroma projektne dokumentacije.

4.6 Plačila in finančne transakcije

AI brez posebej določenega pooblastila in ustreznih varnostnih mehanizmov ne sme samostojno:

  • potrjevati plačil,
  • izvajati bančnih nakazil,
  • spreminjati bančnih podatkov,
  • potrjevati vračil denarja,
  • odobravati finančnih obveznosti,
  • spreminjati podatkov za izplačilo,
  • ali izvajati drugih finančnih transakcij.

Pri finančnih procesih se uporabljajo povečani varnostni ukrepi in ustrezna raven človeške potrditve.

4.7 Gesla, dostopi in varnostni podatki

AI ne sme neupravičeno:

  • razkrivati gesel,
  • razkrivati API ključev,
  • razkrivati dostopnih žetonov,
  • posredovati zasebnih ključev,
  • razkrivati varnostnih kod,
  • spreminjati uporabniških pravic,
  • ustvarjati privilegiranih dostopov,
  • ali posredovati drugih varnostno občutljivih informacij.

AI agent ne sme samostojno širiti lastnih dostopnih pravic.

4.8 Zaupne informacije in poslovne skrivnosti

AI ne sme neupravičeno razkrivati:

  • poslovnih skrivnosti,
  • internih strategij,
  • pogodb,
  • internih cenikov,
  • podatkov naročnikov,
  • CRM podatkov,
  • finančnih informacij,
  • projektne dokumentacije,
  • internega know-howa,
  • podatkov partnerjev ali talentov,
  • ter drugih zaupnih informacij.

Dostop AI do zaupnih informacij mora biti omejen na informacije, ki jih sistem potrebuje za dovoljen namen.

4.9 Osebni podatki

AI ne sme obdelovati osebnih podatkov brez ustreznega namena, pravne podlage oziroma drugega veljavnega temelja za obdelavo ter brez upoštevanja pravil varstva osebnih podatkov.

Posebej previdno se obravnavajo podatki, katerih neupravičeno razkritje ali uporaba bi lahko pomembno posegla v zasebnost posameznika.

AI ne sme pridobivati, povezovati, profilirati ali posredovati osebnih podatkov zgolj zato, ker je to tehnično mogoče.

4.10 Izmišljanje dejstev, referenc in rezultatov

AI-generiranih informacij ni dovoljeno zavestno predstavljati kot preverjena dejstva, kadar njihova pravilnost ni bila ustrezno ugotovljena.

AI ne sme biti uporabljen za ustvarjanje lažnih:

  • referenc,
  • priporočil,
  • ocen strank,
  • statističnih rezultatov,
  • certifikatov,
  • partnerstev,
  • projektov,
  • študij primerov,
  • izkušenj,
  • poslovnih rezultatov,
  • ali drugih dokazov o uspešnosti.

Go Online ne dovoljuje uporabe AI za ustvarjanje zavajajočega prikaza poslovne uspešnosti ali kredibilnosti.

4.11 AI-generirane trditve

AI lahko ustvari prepričljiv odgovor tudi takrat, ko so informacije napačne, nepopolne ali izmišljene.

Zato AI-generirane trditve pri pomembnih vsebinah ne smejo biti avtomatično predstavljene kot preverjena dejstva.

Posebna previdnost je potrebna pri:

  • pravnih informacijah,
  • finančnih informacijah,
  • zdravstvenih informacijah,
  • tehničnih specifikacijah,
  • statističnih podatkih,
  • raziskavah,
  • citatih,
  • virih,
  • cenah,
  • datumih,
  • zakonodaji,
  • ter drugih informacijah, kjer lahko napačna navedba povzroči pomembne posledice.

4.12 Komunikacija v imenu Go Online ali naročnika

AI brez ustreznega pooblastila ne sme ustvarjati vtisa, da je sprejel odločitev ali podal zavezujočo izjavo v imenu:

  • Go Online,
  • naročnika,
  • partnerja,
  • talenta,
  • ali druge osebe.

AI se lahko uporablja za pripravo komunikacije in, kjer je to posebej odobreno, tudi za avtomatizirano komunikacijo znotraj določenih pravil.

4.13 Objavljanje vsebin

AI brez ustreznega pooblastila ne sme samostojno objavljati vsebin na:

  • spletnih straneh,
  • družbenih omrežjih,
  • oglaševalskih platformah,
  • e-poštnih kampanjah,
  • javnih profilih,
  • ali drugih komunikacijskih kanalih,

če takšna možnost ni bila vnaprej odobrena.

Pri avtomatiziranem objavljanju se lahko določijo dovoljeni kanali, vrste vsebin, pravila, omejitve in postopki za zaustavitev sistema.

4.14 Spreminjanje produkcijskih sistemov

AI brez ustreznega pooblastila ne sme samostojno:

  • spreminjati produkcijske kode,
  • brisati podatkov,
  • spreminjati baz podatkov,
  • spreminjati DNS nastavitev,
  • spreminjati varnostnih pravil,
  • nameščati programske opreme,
  • spreminjati konfiguracije strežnikov,
  • ali izvajati drugih pomembnih tehničnih posegov.

AI lahko takšne spremembe pripravi ali predlaga.

Izvedba mora biti skladna z določenim postopkom odobritve in stopnjo tveganja.

4.15 Brisanje in trajno spreminjanje podatkov

AI brez ustreznega pooblastila ne sme izvajati nepovratnih oziroma težko popravljivih dejanj, kot so:

  • množično brisanje podatkov,
  • brisanje uporabniških računov,
  • brisanje CRM zapisov,
  • trajno spreminjanje dokumentacije,
  • množično spreminjanje podatkov,
  • ali druga dejanja, pri katerih bi napaka lahko povzročila izgubo pomembnih informacij.

Kjer je smiselno, se pred takšnimi dejanji uporabljajo varnostne kopije, dodatne potrditve ali drugi zaščitni mehanizmi.

4.16 Dejanja zunaj odobrenih pooblastil

AI sistem oziroma AI agent sme izvajati samo dejanja, za katera ima določeno pooblastilo.

AI ne sme:

  • samostojno širiti svojih pristojnosti,
  • pridobivati dodatnih dostopov,
  • obiti varnostnih omejitev,
  • uporabljati nedovoljenih podatkovnih virov,
  • spreminjati lastnih varnostnih pravil,
  • ali izvajati dejanj zunaj določenega namena.

Velja načelo:

AI LAHKO NAREDI SAMO TISTO, KAR MU JE DOVOLJENO – NE VSEGA, KAR JE TEHNIČNO SPOSOBEN NAREDITI.

4.17 Obhod človeškega nadzora

AI sistema ni dovoljeno namerno konfigurirati ali uporabljati tako, da bi obšel zahtevano človeško odobritev, varnostno kontrolo ali drug določen nadzorni mehanizem.

Če proces zahteva potrditev odgovorne osebe, AI takšne potrditve ne sme nadomestiti, ponarediti ali obiti.

4.18 Lažno predstavljanje in manipulacija

AI se ne sme uporabljati za:

  • lažno predstavljanje druge osebe,
  • ponarejanje identitete,
  • ustvarjanje zavajajočih poslovnih komunikacij,
  • ponarejanje dokazov,
  • ustvarjanje lažnih priporočil,
  • prikrito manipulacijo,
  • ali druge zavajajoče aktivnosti.

Uporaba sintetičnega glasu, slike, videa ali digitalne podobe druge osebe mora biti skladna z njenimi pravicami, potrebnimi dovoljenji in veljavnimi pravili.

4.19 Samostojno odločanje o posameznikih

AI brez ustrezne pravne podlage, ocene tveganja in potrebnega človeškega nadzora ne sme samostojno sprejemati odločitev, ki bi lahko imele pomembne učinke na posameznika.

To je posebej pomembno pri procesih, povezanih z:

  • zaposlovanjem,
  • izbiro talentov,
  • ocenjevanjem oseb,
  • dostopom do storitev,
  • profiliranjem,
  • finančnimi odločitvami,
  • ali drugimi primerljivimi pomembnimi odločitvami.

AI se lahko uporablja kot podporno orodje, kadar je takšna uporaba dovoljena in ustrezno nadzorovana.

4.20 Ukrepanje ob negotovosti

Če AI sistem:

  • nima dovolj informacij,
  • zazna nasprotujoče si podatke,
  • ne more zanesljivo določiti pravilnega dejanja,
  • zazna situacijo zunaj svojega običajnega področja,
  • ali oceni, da bi dejanje lahko imelo pomembne posledice,

mora, kadar je to tehnično in organizacijsko predvideno, proces ustaviti, zahtevati dodatne informacije ali ga predati odgovorni osebi.

Osnovno načelo je:

KADAR AI NI DOVOLJ PREPRIČAN, JE PRAVILEN NASLEDNJI KORAK ESKALACIJA – NE UGIBANJE.

4.21 Izredna zaustavitev AI sistema

Go Online mora imeti pri pomembnejših AI agentih in avtomatizacijah možnost omejitve, deaktivacije ali zaustavitve sistema, kadar njegovo nadaljnje delovanje predstavlja nesprejemljivo tveganje.

Razlog za zaustavitev je lahko zlasti:

  • nepričakovano vedenje,
  • napačno izvajanje dejanj,
  • varnostni incident,
  • sum uhajanja podatkov,
  • izguba nadzora nad procesom,
  • nepravilno delovanje integracije,
  • ali druga pomembna nepravilnost.

Po potrebi se pred ponovno aktivacijo izvede pregled sistema in odprava ugotovljenih težav.

4.22 Izjeme in posebej odobreni procesi

Posamezno dejanje, ki ga AI po splošnih pravilih tega poglavja ne sme izvajati samostojno, je lahko dovoljeno, če je za konkretni proces vzpostavljen ustrezen sistem pooblastil, varnostnih kontrol, pravnih podlag in nadzora.

Takšna izjema mora biti sorazmerna s tveganjem.

Pri procesih z večjimi posledicami se lahko zahteva:

  • pisna odobritev,
  • omejitev dostopov,
  • večstopenjska potrditev,
  • beleženje aktivnosti,
  • redni nadzor,
  • možnost takojšnje zaustavitve,
  • ali drugi ustrezni zaščitni ukrepi.

4.23 Končna določba poglavja

Go Online pri samostojnem delovanju AI uporablja načelo nadzorovane avtonomije.

Večja kot je potencialna posledica dejanja, večja mora biti raven:

POOBLASTILA → NADZORA → PREVERJANJA → SLEDLJIVOSTI → ODGOVORNOSTI.

AI je lahko visoko avtomatiziran pri jasno opredeljenih in nizko tveganih procesih.

Pri dejanjih, ki lahko pomembno vplivajo na ljudi, pogodbe, finance, podatke, varnost, infrastrukturo ali ugled, mora biti stopnja njegove samostojnosti ustrezno omejena.

Končna odgovornost za način uporabe AI ostaja pri ljudeh in organizacijah, ki določajo njegov namen, pooblastila in uporabo.

5. ČLOVEŠKI NADZOR

5.1 Namen človeškega nadzora

Go Online uporablja umetno inteligenco kot podporo ljudem, poslovnim procesom in avtomatizacijam, pri čemer mora biti stopnja človeškega nadzora prilagojena namenu, stopnji samostojnosti in potencialnim posledicam posameznega AI sistema.

Namen človeškega nadzora je predvsem:

  • preprečevanje pomembnih napak,
  • preverjanje kakovosti AI rezultatov,
  • zagotavljanje odgovornosti,
  • varovanje osebnih in zaupnih podatkov,
  • preprečevanje nepooblaščenih dejanj,
  • zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in pogodbami,
  • omogočanje pravočasne zaustavitve nepravilnega delovanja,
  • ter zagotavljanje, da pomembne odločitve niso nekritično prepuščene umetni inteligenci.

Človeški nadzor mora biti dejanski in učinkovit ter ne zgolj formalna potrditev AI rezultata.

5.2 Osnovno načelo Go Online

Pri pomembnih procesih Go Online uporablja naslednje osnovno načelo:

AI PREDLAGA → ČLOVEK PREVERI → ODGOVORNA OSEBA ODLOČI

AI lahko:

  • zbira in strukturira informacije,
  • pripravlja analize,
  • ustvarja predloge,
  • primerja možnosti,
  • opozarja na tveganja,
  • pripravlja priporočila,
  • ter pomaga pri izvedbi procesa.

Kadar je zahtevana človeška odločitev, končno presojo oziroma odobritev izvede oseba, ki ima za to ustrezno pristojnost.

5.3 Human-in-the-loop

Go Online lahko pri pomembnih AI procesih uporablja pristop »Human-in-the-loop« (HITL), pri katerem je človek vključen v proces pred izvedbo pomembnega dejanja ali sprejetjem pomembne odločitve.

Primer procesa:

AI ANALIZIRA → AI PREDLAGA → ČLOVEK PREGLEDA → ČLOVEK POTRDI → SISTEM IZVEDE

Human-in-the-loop se uporablja predvsem tam, kjer bi napačen rezultat ali dejanje lahko povzročilo pomembne:

  • pravne,
  • finančne,
  • poslovne,
  • varnostne,
  • reputacijske,
  • podatkovne,
  • ali druge posledice.

5.4 Human-on-the-loop

Pri določenih avtomatiziranih procesih lahko Go Online uporablja tudi pristop »Human-on-the-loop«.

V takšnem procesu AI oziroma avtomatiziran sistem izvaja vnaprej dovoljena dejanja samostojno, odgovorna oseba pa spremlja njegovo delovanje in lahko po potrebi poseže v proces.

Takšen način je lahko primeren predvsem za:

  • ponavljajoče se procese,
  • razvrščanje podatkov,
  • standardizirano komunikacijo,
  • določene CRM aktivnosti,
  • analitiko,
  • monitoring,
  • rutinske avtomatizacije,
  • ter druge procese z obvladljivim tveganjem.

5.5 Avtomatizirani procesi brez predhodne človeške potrditve

Vsako posamezno AI dejanje ne zahteva človeške potrditve.

AI lahko samostojno izvaja določene nizko tvegane aktivnosti, kadar:

  • je namen procesa jasno določen,
  • so pooblastila omejena,
  • so podatki ustrezno zaščiteni,
  • so posledice morebitne napake omejene,
  • obstajajo ustrezni varnostni mehanizmi,
  • je mogoče proces nadzorovati,
  • ter takšno izvajanje ni v nasprotju z zakonodajo ali pogodbenimi obveznostmi.

S tem Go Online omogoča učinkovito avtomatizacijo, ne da bi človeški pregled postal nepotrebno ozko grlo vsakega procesa.

5.6 Kdaj je človeški pregled obvezen

Človeški pregled oziroma odobritev je praviloma potrebna, kadar lahko AI rezultat ali dejanje pomembno vpliva na:

  • sklenitev ali spremembo pogodbe,
  • določitev pomembnih komercialnih pogojev,
  • pomembne finančne obveznosti,
  • plačila,
  • pravice posameznika,
  • zaposlovanje ali izbiro oseb,
  • obdelavo občutljivih ali posebej varovanih podatkov,
  • razkritje zaupnih informacij,
  • pomembne spremembe produkcijskih sistemov,
  • brisanje pomembnih podatkov,
  • varnost sistemov,
  • pomembno javno komunikacijo,
  • ugled Go Online ali naročnika,
  • ali druge procese z visokimi posledicami.

Človeški pregled se zahteva tudi, kadar ga določajo zakonodaja, pogodba, naročnik, interni proces ali posebna ocena tveganja.

5.7 Kritične odločitve

Za kritične se štejejo predvsem odločitve, pri katerih bi napačna odločitev lahko povzročila večjo škodo ali pomemben vpliv na posameznika oziroma organizacijo.

AI pri takšnih odločitvah praviloma ne predstavlja končnega odločevalca.

AI lahko pripravi:

  • analizo,
  • priporočilo,
  • možne scenarije,
  • oceno tveganja,
  • relevantne informacije,
  • ter predlog naslednjega koraka.

Končno odločitev sprejme ustrezno pooblaščena oseba.

5.8 Odgovorna oseba

Za pomembnejši AI proces se lahko določi odgovorna oseba oziroma lastnik procesa.

Odgovorna oseba je lahko glede na naravo procesa:

  • vodja projekta,
  • vodja posameznega področja,
  • odgovorna oseba naročnika,
  • tehnični vodja,
  • upravljavec sistema,
  • vodstvo Go Online,
  • ali druga ustrezno pooblaščena oseba.

Odgovorna oseba mora imeti dovolj informacij in pristojnosti, da lahko rezultat AI ustrezno oceni in po potrebi zavrne, spremeni ali zaustavi njegovo uporabo.

5.9 Končna odgovornost za odločitev

Kadar je za posamezno odločitev zahtevana človeška odobritev, odgovornost za končno odločitev nosi oseba oziroma organizacija, ki je pristojna za njeno sprejetje v skladu z veljavno zakonodajo, pogodbo in notranjo organizacijo odgovornosti.

Uporaba AI priporočila sama po sebi ne prenese odgovornosti za odločitev na AI sistem.

Oseba, ki potrjuje pomembno odločitev, mora imeti dejansko možnost:

  • razumeti bistvene informacije,
  • preveriti rezultat,
  • zahtevati dodatna pojasnila,
  • zavrniti priporočilo AI,
  • spremeniti odločitev,
  • ali ustaviti proces.

5.10 Preverjanje AI rezultatov

Stopnja preverjanja AI rezultata mora biti sorazmerna z njegovim namenom in tveganjem.

Preverjanje lahko vključuje:

  • preverjanje dejstev,
  • preverjanje virov,
  • primerjavo z originalnimi podatki,
  • strokovni pregled,
  • tehnično testiranje,
  • pregled kode,
  • pregled izračunov,
  • preverjanje pravnih ali pogodbenih zahtev,
  • preverjanje vsebinske ustreznosti,
  • ter druge primerne metode.

Pri nizko tveganih kreativnih ali administrativnih nalogah je lahko obseg preverjanja manjši.

5.11 AI rezultat ni avtomatično dejstvo

AI sistemi lahko ustvarijo rezultat, ki je videti prepričljiv, čeprav je:

  • napačen,
  • zastarel,
  • nepopoln,
  • izmišljen,
  • pristranski,
  • napačno interpretiran,
  • ali neprimeren za konkretni kontekst.

Zato samozavesten način, na katerega AI poda odgovor, ne predstavlja dokaza o njegovi pravilnosti.

Pri pomembnih trditvah je treba uporabiti ustrezne načine preverjanja.

5.12 Neodvisnost človeške presoje

Oseba, ki pregleduje AI rezultat, mora ohraniti sposobnost neodvisne presoje.

AI priporočila ni dovoljeno nekritično potrjevati samo zato, ker ga je ustvaril napreden sistem ali ker AI rezultat vsebuje visoko oceno zaupanja.

Človeški nadzor mora omogočati dejansko možnost nestrinjanja z AI in izbire drugačnega ukrepa.

5.13 Eskalacija človeku

AI proces mora biti, kadar je glede na naravo sistema to potrebno, zasnovan tako, da lahko posamezno vprašanje ali odločitev preda človeku.

Eskalacija je posebej pomembna kadar:

  • AI nima dovolj informacij,
  • obstajajo nasprotujoči si podatki,
  • rezultat ni dovolj zanesljiv,
  • uporabnik zahteva človeško pomoč,
  • nastane neobičajna situacija,
  • proces preseže pooblastila AI,
  • AI zazna potencialno varnostno tveganje,
  • obstaja možnost pomembne škode,
  • ali je potrebna odločitev, za katero AI nima pristojnosti.

5.14 Pravica do zaustavitve procesa

Odgovorna oseba mora imeti pri pomembnejših AI sistemih možnost, da:

  • zavrne AI rezultat,
  • prepreči izvedbo dejanja,
  • začasno ustavi avtomatizacijo,
  • omeji dostop AI sistema,
  • deaktivira posamezno funkcijo,
  • ali po potrebi popolnoma zaustavi AI sistem.

Pri pomembnejših AI agentih se lahko vzpostavi mehanizem za hitro oziroma izredno zaustavitev sistema.

5.15 Stopnje človeškega nadzora

Go Online lahko stopnjo človeškega nadzora prilagodi tveganju posameznega procesa.

NIZKO TVEGANJE

Primeri:

  • brainstorming,
  • priprava osnutkov,
  • povzemanje nezaupnih vsebin,
  • oblikovanje idej,
  • rutinske administrativne naloge.

Dovoljena je visoka stopnja avtomatizacije.

SREDNJE TVEGANJE

Primeri:

  • marketinške vsebine,
  • analiza poslovnih podatkov,
  • priprava kode,
  • CRM priporočila,
  • avtomatizirana komunikacija.

Zahteva se ustrezno preverjanje, monitoring ali periodični človeški nadzor.

VISOKO TVEGANJE

Primeri:

  • pogodbe,
  • pomembne finančne odločitve,
  • pomembne odločitve o posameznikih,
  • varnostno občutljivi procesi,
  • pomembne spremembe produkcijskih sistemov,
  • procesi z večjim vplivom na pravice ali interese posameznikov.

Zahteva se okrepljen nadzor in, kadar je potrebno, človeška odobritev pred izvedbo.

5.16 Beleženje pomembnih odločitev

Pri pomembnejših AI procesih lahko Go Online zagotavlja ustrezno sledljivost uporabe sistema.

Glede na tveganje se lahko beležijo:

  • izvedena dejanja,
  • čas izvedbe,
  • uporabljeni podatki oziroma njihov vir,
  • rezultat AI,
  • človeška potrditev,
  • odgovorna oseba,
  • spremembe sistema,
  • napake,
  • ter drugi relevantni dogodki.

Obseg beleženja mora biti sorazmeren namenu sistema ter skladen s pravili varstva podatkov in informacijske varnosti.

5.17 Periodični pregled AI sistemov

Pomembnejši AI sistemi in avtomatizacije se lahko periodično pregledujejo.

Pregled lahko vključuje:

  • kakovost rezultatov,
  • stopnjo napak,
  • primernost pooblastil,
  • dostope,
  • varnost,
  • pritožbe ali incidente,
  • spremembe AI modela,
  • spremembe poslovnega procesa,
  • ter potrebo po spremembi stopnje človeškega nadzora.

Sistem, ki je bil ob uvedbi ocenjen kot ustrezno nadzorovan, se lahko ponovno oceni, če se njegov namen, zmogljivosti ali tveganja pomembno spremenijo.

5.18 Človeški nadzor pri naročnikovih sistemih

Kadar Go Online razvija AI sistem za naročnika, se lahko odgovornost za posamezne ravni človeškega nadzora razdeli med Go Online in naročnika.

Go Online lahko zagotavlja:

  • tehnične varovalke,
  • pravila delovanja,
  • omejitve,
  • možnosti potrjevanja,
  • beleženje,
  • monitoring,
  • ter druge dogovorjene mehanizme.

Naročnik pa je lahko odgovoren za imenovanje oseb, ki izvajajo poslovne odločitve, potrditve ali nadzor sistema.

Natančna razdelitev odgovornosti se lahko določi v pogodbi, ponudbi, projektni dokumentaciji ali drugem pisnem dogovoru.

5.19 Načelo sorazmernega nadzora

Go Online ne uporablja enake stopnje človeškega nadzora za vse AI procese.

Temeljno pravilo je:

VEČJE TVEGANJE → VEČ NADZORA

in

VEČJA AVTONOMIJA → VEČJA POTREBA PO OMEJITVAH, SLEDLJIVOSTI IN MOŽNOSTI POSREDOVANJA ČLOVEKA.

Namen tega načela je omogočiti učinkovito uporabo avtomatizacije pri rutinskih procesih in hkrati ohraniti ustrezen nadzor tam, kjer lahko AI pomembno vpliva na ljudi, podatke, finance, pogodbe, varnost ali poslovanje.

5.20 Končna določba poglavja

Človeški nadzor je eno temeljnih načel odgovorne uporabe umetne inteligence v Go Online.

AI lahko pomembno izboljša hitrost analize, kakovost priprave informacij in učinkovitost izvedbe procesov, vendar njegova uporaba ne sme povzročiti izgube nadzora nad pomembnimi poslovnimi ali drugimi odločitvami.

Osrednje načelo Go Online zato ostaja:

AI PREDLAGA → ČLOVEK PREVERI → ODGOVORNA OSEBA ODLOČI.

Kjer je tveganje nizko in so vzpostavljene ustrezne varovalke, lahko AI izvaja tudi avtomatizirane aktivnosti brez predhodne človeške potrditve.

Cilj človeškega nadzora ni omejevanje avtomatizacije, temveč zagotavljanje, da stopnja avtonomije AI nikoli ne preseže stopnje nadzora, ki jo zahteva tveganje posameznega procesa.

6. VARSTVO PODATKOV IN GDPR

6.1 Namen poglavja

Go Online pri uporabi umetne inteligence posebno pozornost namenja varstvu osebnih podatkov, podatkov naročnikov, poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij.

Uporaba umetne inteligence ne zmanjšuje zahtev glede varstva podatkov.

Če AI sistem obdeluje osebne podatke, se takšna obdelava izvaja skladno z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, pogodbenimi obveznostmi, Politiko zasebnosti Go Online ter drugimi relevantnimi pravili.

Go Online pri uporabi AI upošteva zlasti načela:

  • zakonitosti, poštenosti in transparentnosti,
  • omejitve namena,
  • minimizacije podatkov,
  • točnosti,
  • omejitve hrambe,
  • celovitosti in zaupnosti,
  • ter odgovornosti za skladnost.

6.2 Osebni podatki

Za osebne podatke se štejejo informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika, v skladu z veljavno zakonodajo.

To lahko vključuje zlasti:

  • ime in priimek,
  • kontaktne podatke,
  • elektronski naslov,
  • telefonsko številko,
  • identifikacijske podatke,
  • podatke o uporabniških računih,
  • spletne identifikatorje,
  • podatke o komunikaciji,
  • podatke o nakupih,
  • podatke iz CRM sistema,
  • lokacijske podatke,
  • fotografije, video ali glasovne posnetke,
  • ter druge podatke, preko katerih je posameznika mogoče neposredno ali posredno določiti.

AI sme osebne podatke obdelovati samo, kadar za to obstajajo ustrezen namen, pravna podlaga oziroma drug veljaven temelj za obdelavo ter ustrezni zaščitni ukrepi.

6.3 Namen uporabe podatkov

Pred uporabo osebnih podatkov v AI sistemu mora biti razviden namen njihove obdelave.

Podatki se ne smejo uporabljati za drug, nezdružljiv namen zgolj zato, ker AI tehnologija omogoča njihovo dodatno analizo.

Pri presoji uporabe podatkov se upoštevajo zlasti:

  • prvotni namen zbiranja podatkov,
  • namen AI obdelave,
  • vrsta podatkov,
  • pričakovanja posameznika,
  • pogodbena razmerja,
  • možne posledice obdelave,
  • ter veljavne pravne zahteve.

6.4 Pravna podlaga

Kadar AI sistem obdeluje osebne podatke, mora za obdelavo obstajati ustrezna pravna podlaga oziroma drug veljaven pravni temelj.

AI tehnologija sama po sebi ni pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov.

Pred uvedbo novega AI procesa se zato glede na okoliščine preveri:

  • katere podatke bo sistem obdeloval,
  • za kateri namen,
  • kdo je upravljavec,
  • kdo je obdelovalec,
  • kateri zunanji ponudniki sodelujejo,
  • komu se podatki posredujejo,
  • ter na kateri podlagi se obdelava izvaja.

6.5 Podatki naročnikov

Podatki, do katerih Go Online dostopa zaradi izvajanja projekta za naročnika, se uporabljajo samo v obsegu, potrebnem za izvajanje dogovorjene storitve oziroma drugega dovoljenega namena.

Takšni podatki lahko vključujejo:

  • podatke strank naročnika,
  • CRM podatke,
  • podatke zaposlenih,
  • podatke uporabnikov spletnih strani,
  • prodajne podatke,
  • podatke iz podpornih sistemov,
  • marketinške podatke,
  • analitične podatke,
  • dokumentacijo,
  • komunikacijo,
  • ter druge podatke, ki jih naročnik posreduje Go Online.

Dostop do podatkov naročnika ne pomeni dovoljenja za njihovo uporabo za druge namene.

6.6 Vloga Go Online pri obdelavi podatkov

Go Online lahko glede na konkretni proces nastopa kot:

  • upravljavec osebnih podatkov,
  • obdelovalec osebnih podatkov,
  • ali v drugi vlogi, ki jo določa veljavna zakonodaja.

Vloga se določi glede na dejansko razmerje, namen obdelave in odločanje o sredstvih obdelave, ne zgolj glede na naziv, uporabljen v pogodbi.

Kadar Go Online obdeluje osebne podatke v imenu naročnika, se razmerje po potrebi dodatno uredi z ustreznim dogovorom o obdelavi osebnih podatkov.

6.7 CRM podatki

AI se lahko poveže s CRM sistemi samo v obsegu, ki je potreben za določen in dovoljen namen.

AI sistemu se praviloma ne omogoči dostopa do celotne CRM baze, če za opravljanje naloge zadostuje dostop do omejenega nabora podatkov.

Pri povezovanju AI in CRM sistemov se lahko uporabljajo:

  • omejitve uporabniških pravic,
  • omejitve posameznih polj,
  • ločevanje podatkov,
  • omejeni API dostopi,
  • beleženje aktivnosti,
  • časovno omejeni dostopi,
  • ter drugi ustrezni varnostni mehanizmi.

Velja načelo:

AI DOSTOPA SAMO DO PODATKOV, KI JIH POTREBUJE ZA DOLOČENO NALOGO.

6.8 Poslovne skrivnosti in zaupne informacije

Posebna pozornost se namenja informacijam, ki sicer niso nujno osebni podatki, vendar predstavljajo poslovno skrivnost ali drugo zaupno informacijo.

To lahko vključuje:

  • interne cenike,
  • poslovne modele,
  • strategije,
  • pogodbe,
  • finančne informacije,
  • baze naročnikov,
  • prodajne podatke,
  • interne postopke,
  • izvorno kodo,
  • tehnično dokumentacijo,
  • API ključe,
  • baze znanja,
  • sistemske prompte,
  • interne AI agente,
  • ter drugo poslovno znanje.

Takšnih informacij ni dovoljeno vnašati v neodobrena zunanja AI okolja.

6.9 Posebne vrste osebnih podatkov

Pri posebnih vrstah osebnih podatkov se uporablja povečana stopnja previdnosti.

To lahko vključuje podatke, za katere veljavna zakonodaja določa posebno varstvo.

Takšni podatki se v AI sisteme vključujejo samo, kadar:

  • obstaja ustrezna pravna podlaga oziroma dovoljena izjema,
  • je uporaba potrebna za določen namen,
  • je izbran ustrezen AI sistem,
  • so zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi,
  • ter je dostop ustrezno omejen.

Če namen AI procesa ne zahteva takšnih podatkov, se jih ne uporablja.

6.10 Podatki otrok in drugih ranljivih oseb

Pri obdelavi podatkov otrok ali drugih posebej ranljivih skupin se uporablja povečana stopnja previdnosti.

Pred uporabo takšnih podatkov v AI sistemih se preverijo namen, pravna podlaga, nujnost obdelave, potencialna tveganja ter potrebni dodatni zaščitni ukrepi.

6.11 Vnos podatkov v zunanje AI sisteme

Pred vnosom osebnih, zaupnih ali naročnikovih podatkov v zunanji AI sistem je treba preveriti, ali je takšna uporaba dovoljena.

Pri tem se lahko preverijo zlasti:

  • ponudnik AI storitve,
  • namen obdelave,
  • pogodbena ureditev,
  • način uporabe vnesenih podatkov,
  • možnosti uporabe podatkov za izboljševanje ali učenje modelov,
  • lokacija obdelave,
  • podizvajalci oziroma nadaljnji obdelovalci,
  • varnostni ukrepi,
  • obdobje hrambe,
  • možnosti izbrisa,
  • ter mehanizmi za mednarodne prenose podatkov.

Brez ustreznega preverjanja ni dovoljeno domnevati, da je vsak javno dostopen AI sistem primeren za obdelavo poslovnih ali osebnih podatkov.

6.12 Odobreni in neodobreni AI sistemi

Go Online lahko določi seznam AI sistemov, ki so odobreni za posamezne vrste uporabe.

Sistem je lahko na primer odobren za:

  • javne informacije,
  • interne nezaupne informacije,
  • poslovne podatke,
  • osebne podatke,
  • podatke naročnikov,
  • ali druge posebej določene kategorije podatkov.

Odobritev AI orodja za eno vrsto podatkov ne pomeni avtomatične odobritve za vse vrste podatkov.

6.13 Minimizacija podatkov

Pri uporabi AI se uporablja načelo minimizacije podatkov.

AI sistemu se posreduje samo toliko podatkov, kolikor jih dejansko potrebuje za izvedbo naloge.

Če lahko AI nalogo izvede brez:

  • imena osebe,
  • elektronskega naslova,
  • telefonske številke,
  • naslova,
  • identifikacijske številke,
  • celotne CRM zgodovine,
  • celotnega dokumenta,
  • ali drugih identifikacijskih podatkov,

se takšni podatki praviloma odstranijo oziroma ne posredujejo.

Načelo je:

ČE AI PODATKA NE POTREBUJE, GA AI NE DOBI.

6.14 Anonimizacija

Kadar je mogoče namen doseči brez identifikacije posameznika, se lahko pred uporabo podatkov v AI sistemu uporabi anonimizacija.

Pri dejanski anonimizaciji mora biti posameznik na podlagi razumno razpoložljivih sredstev neidentificiran oziroma ne sme biti več določljiv.

Samo odstranitev imena sama po sebi ne pomeni nujno, da so podatki anonimizirani.

6.15 Psevdonimizacija

Kadar popolna anonimizacija ni mogoča ali primerna, se lahko uporabi psevdonimizacija.

Identifikacijski podatki se lahko nadomestijo z:

  • internimi identifikatorji,
  • kodami,
  • referenčnimi številkami,
  • ali drugimi oznakami.

Informacije, ki omogočajo ponovno povezavo z določeno osebo, se hranijo ločeno in ustrezno zaščiteno.

Psevdonimizirani podatki se lahko še vedno štejejo za osebne podatke in se zato obravnavajo skladno z veljavnimi pravili varstva osebnih podatkov.

6.16 Uporaba podatkov za učenje AI modelov

Podatki naročnikov, partnerjev, talentov ali drugih oseb se ne smejo avtomatično uporabljati za učenje, dodatno treniranje ali izboljševanje AI modelov zgolj zato, ker so bili uporabljeni pri izvajanju posamezne storitve.

Pred takšno uporabo je treba preveriti:

  • namen,
  • pravno podlago,
  • pogodbene pravice,
  • pogoje ponudnika AI,
  • naravo podatkov,
  • potrebna dovoljenja,
  • ter druge relevantne obveznosti.

Enako velja za uporabo podatkov za izdelavo internih baz znanja, fine-tuning, evalvacijo modelov ali druge oblike razvoja AI sistemov, kadar takšna uporaba predstavlja nadaljnjo obdelavo podatkov.

6.17 Hramba podatkov

Podatki, uporabljeni v AI sistemih, se ne hranijo dlje, kot je potrebno glede na namen obdelave, zakonske zahteve, pogodbeno razmerje oziroma drug veljaven razlog za hrambo.

Pri določanju obdobja hrambe se upoštevajo tudi:

  • zgodovina pogovorov,
  • AI prompti,
  • naložene datoteke,
  • dnevniki aktivnosti,
  • podatki v bazah znanja,
  • začasne kopije,
  • varnostne kopije,
  • rezultati AI,
  • ter podatki, ki jih hrani zunanji AI ponudnik.

Kadar podatki niso več potrebni, se jih skladno z veljavnimi pravili izbriše, anonimizira ali drugače ustrezno obravnava.

6.18 Prompti in AI zgodovina

Prompt lahko vsebuje osebne podatke, poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije.

Zato se prompti in zgodovina komunikacije z AI obravnavajo glede na vsebino, ki jo vsebujejo, in ne zgolj kot tehnični podatki.

Če prompt vsebuje osebne podatke, se z njim ravna skladno s pravili, ki veljajo za takšne podatke.

6.19 Baze znanja in RAG sistemi

Kadar AI uporablja interno bazo znanja ali sistem za pridobivanje informacij iz dokumentov, se dostop do vsebin omeji glede na namen in uporabniške pravice.

Posebej se preprečuje, da bi AI uporabniku razkril dokument ali informacijo, do katere uporabnik sicer nima pravice dostopa.

Pravice AI sistema ne smejo postati način za obhod običajnih pravil dostopa do podatkov.

6.20 Prenosi podatkov

Če uporaba AI sistema vključuje posredovanje ali dostop do osebnih podatkov izven Evropskega gospodarskega prostora oziroma drug mednarodni prenos, se preveri, ali so izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje za takšen prenos.

Glede na konkretni primer se lahko uporabljajo:

  • sklepi o ustreznosti,
  • standardne pogodbene klavzule,
  • drugi dovoljeni zaščitni mehanizmi,
  • ali druge pravne podlage, ki jih omogoča veljavna zakonodaja.

Lokacija ponudnika sama po sebi ni edini dejavnik; preveriti je treba tudi dejanske tokove podatkov in vključene ponudnike.

6.21 Pogodbeni ponudniki AI

Kadar zunanji AI ponudnik obdeluje osebne podatke v imenu Go Online oziroma naročnika, se pred uporabo glede na okoliščine preverijo njegova vloga in potrebna pogodbena ureditev.

To lahko vključuje:

  • pogodbo o obdelavi osebnih podatkov,
  • pogoje obdelave podatkov,
  • seznam podobdelovalcev,
  • varnostne ukrepe,
  • lokacije obdelave,
  • pravila glede hrambe in izbrisa,
  • pravila glede uporabe podatkov za razvoj modelov,
  • ter mehanizme za mednarodne prenose.

Go Online si prizadeva izbirati ponudnike, katerih pogoji in tehnični ukrepi so primerni glede na naravo podatkov in tveganje konkretnega procesa.

6.22 Podobdelovalci

AI storitev lahko vključuje več ponudnikov infrastrukture, modelov, podatkovnih storitev ali drugih podobdelovalcev.

Kadar je to relevantno, se preveri:

  • kateri podobdelovalci sodelujejo,
  • katere podatke lahko obdelujejo,
  • kje se obdelava izvaja,
  • ter kako so urejene njihove obveznosti glede varstva podatkov.

6.23 Varnost podatkov

Pri AI sistemih, ki obdelujejo osebne ali zaupne podatke, se glede na tveganje uporabljajo ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi.

Ti lahko vključujejo:

  • nadzor dostopa,
  • večfaktorsko avtentikacijo,
  • šifriranje,
  • omejene API ključe,
  • ločevanje okolij,
  • beleženje aktivnosti,
  • varnostne kopije,
  • upravljanje uporabniških pravic,
  • spremljanje incidentov,
  • redne preglede dostopov,
  • ter druge primerne varnostne ukrepe.

6.24 Privacy by Design in Privacy by Default

Go Online si prizadeva varstvo osebnih podatkov vključiti že v načrtovanje AI sistemov in procesov.

Pri razvoju nove AI rešitve se zato že v fazi načrtovanja preverja:

  • katere podatke sistem dejansko potrebuje,
  • kdo potrebuje dostop,
  • kako dolgo se podatki hranijo,
  • ali je mogoče uporabiti manj podatkov,
  • ali je mogoče podatke anonimizirati ali psevdonimizirati,
  • kateri ponudniki bodo vključeni,
  • ter katere varnostne ukrepe je treba vzpostaviti.

Privzete nastavitve naj, kadar je mogoče, zagotavljajo obdelavo najmanjšega potrebnega obsega osebnih podatkov.

6.25 Ocena tveganja in DPIA

Pred uvedbo AI procesa, ki bi lahko predstavljal visoko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, se preveri potreba po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (DPIA) oziroma druge ustrezne ocene tveganja.

Pri oceni se lahko upoštevajo:

  • vrste podatkov,
  • obseg obdelave,
  • število posameznikov,
  • stopnja avtomatizacije,
  • profiliranje,
  • potencialne posledice napačne odločitve,
  • povezovanje različnih podatkovnih virov,
  • uporaba novih tehnologij,
  • ter druge relevantne okoliščine.

6.26 Pravice posameznikov

Uporaba AI ne zmanjšuje pravic posameznikov, ki jih zagotavlja veljavna zakonodaja o varstvu osebnih podatkov.

Go Online oziroma ustrezni upravljavec mora glede na konkretno razmerje omogočati uresničevanje relevantnih pravic posameznikov v skladu z veljavnimi predpisi.

AI sistem ne sme biti zasnovan tako, da bi neupravičeno onemogočal ali oteževal uveljavljanje teh pravic.

6.27 Avtomatizirano odločanje in profiliranje

Če AI sistem izvaja profiliranje ali avtomatizirano odločanje, ki lahko pomembno vpliva na posameznika, se pred uporabo posebej preverijo:

  • pravna podlaga,
  • dovoljenost takšne obdelave,
  • transparentnost,
  • potrebna raven človeškega posredovanja,
  • pravice posameznika,
  • ter drugi zahtevani zaščitni ukrepi.

AI se ne uporablja za pomembne avtomatizirane odločitve o posameznikih zgolj zato, ker tehnologija takšno odločanje omogoča.

6.28 Incidenti in kršitve varstva podatkov

Če pri uporabi AI pride do suma:

  • neupravičenega dostopa,
  • razkritja podatkov,
  • izgube podatkov,
  • napačnega posredovanja podatkov,
  • izpostavitve zaupnih informacij,
  • kompromitacije uporabniškega računa,
  • ali drugega varnostnega incidenta,

mora biti incident čim prej posredovan odgovorni osebi in obravnavan skladno z internimi postopki ter veljavno zakonodajo.

Po potrebi se:

  • omeji dostop,
  • zaustavi AI sistem,
  • prekličejo ključi ali dostopi,
  • preveri obseg incidenta,
  • dokumentira dogodek,
  • izvede sanacija,
  • ter izvedejo druge zakonsko zahtevane aktivnosti.

6.29 Odgovornost uporabnikov AI

Vsaka oseba, ki uporablja AI v okviru Go Online, je dolžna podatke uporabljati odgovorno in skladno z dodeljenimi pooblastili.

Uporabnik ne sme v AI sistem vnesti podatkov zgolj zato, ker mu jih tehnologija omogoča vnesti.

Pred uporabo osebnih, naročnikovih ali zaupnih podatkov mora presoditi, ali:

JE PODATEK POTREBEN → JE UPORABA DOVOLJENA → JE AI SISTEM ODOBREN → SO PODATKI USTREZNO ZAŠČITENI.

Če uporabnik glede tega ni prepričan, podatkov ne vnese, dokler ne pridobi ustreznega pojasnila oziroma odobritve.

6.30 Končna določba poglavja

Go Online pri uporabi umetne inteligence uporablja načelo:

NAJMANJ PODATKOV → JASEN NAMEN → USTREZEN AI SISTEM → OMEJEN DOSTOP → VARNA OBDELAVA → NADZOROVANA HRAMBA.

Umetna inteligenca ne predstavlja razloga za zmanjšanje standardov varstva podatkov.

Nasprotno – večja kot je sposobnost AI sistema za dostop, povezovanje, analiziranje ali samostojno uporabo podatkov, večja mora biti pozornost namenjena zakonitosti, minimizaciji, varnosti, nadzoru in odgovornosti.

Cilj Go Online je uporabljati AI na način, ki omogoča razvoj naprednih digitalnih rešitev in hkrati ohranja visoko raven varstva osebnih podatkov, podatkov naročnikov, poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij.

7. ZAUPNE INFORMACIJE

7.1 Namen poglavja

Go Online pri uporabi umetne inteligence posebno pozornost namenja varovanju zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti, dostopnih podatkov, informacij naročnikov ter drugega poslovno občutljivega gradiva.

Namen tega poglavja je preprečiti, da bi bile zaupne informacije zaradi nepremišljene ali nepooblaščene uporabe AI:

  • razkrite tretjim osebam,
  • posredovane neustreznemu ponudniku,
  • shranjene v neodobrenem okolju,
  • uporabljene za nedovoljene namene,
  • vključene v učenje ali izboljševanje zunanjih modelov brez ustrezne podlage,
  • dostopne nepooblaščenim osebam,
  • ali kako drugače uporabljene v nasprotju z interesi Go Online, naročnika ali druge upravičene osebe.

7.2 Kaj predstavlja zaupno informacijo

Za zaupne informacije se za potrebe te politike štejejo informacije, ki niso namenjene javnosti in katerih razkritje bi lahko škodovalo Go Online, naročniku, partnerju, talentu ali drugi osebi oziroma organizaciji.

To lahko vključuje zlasti:

  • poslovne skrivnosti,
  • interne dokumente,
  • pogodbe,
  • ponudbe,
  • interne cenike,
  • nabavne cene,
  • marže,
  • finančne podatke,
  • poslovne modele,
  • poslovne načrte,
  • marketinške strategije,
  • prodajne strategije,
  • podatke naročnikov,
  • CRM baze,
  • sezname kontaktov,
  • projektno dokumentacijo,
  • tehnično dokumentacijo,
  • izvorno kodo,
  • interne procese,
  • baze znanja,
  • sistemske prompte,
  • AI agente,
  • avtomatizacije,
  • varnostne informacije,
  • dostopne podatke,
  • ter druge informacije, označene ali razumno prepoznavne kot zaupne.

Informacija je lahko zaupna tudi, če ni izrecno označena z oznako »ZAUPNO«.

7.3 Osnovno pravilo

Zaupnih informacij ni dovoljeno vnašati, nalagati, kopirati ali drugače posredovati v AI sistem, če ni ugotovljeno, da je takšna uporaba ustrezno dovoljena in zaščitena.

Velja osnovno pravilo:

ČE NE VEŠ, ALI SME PODATEK V AI, GA NE VNAŠAJ, DOKLER NE PREVERIŠ.

Pri presoji se upoštevajo zlasti:

  • narava informacije,
  • namen uporabe,
  • uporabljeni AI sistem,
  • pogoji ponudnika,
  • pogodbene obveznosti,
  • varnost sistema,
  • način hrambe podatkov,
  • možnosti uporabe podatkov s strani ponudnika,
  • ter morebitne pravne omejitve.

7.4 Gesla

Gesel praviloma ni dovoljeno vnašati v generativne AI sisteme.

To vključuje zlasti gesla za:

  • elektronsko pošto,
  • CRM,
  • spletne strani,
  • hosting,
  • strežnike,
  • družbena omrežja,
  • oglaševalske platforme,
  • finančne sisteme,
  • administrativne račune,
  • ter druge poslovne sisteme.

Če AI agent potrebuje avtentikacijo za izvajanje dovoljenega procesa, se dostop uredi preko ustreznega sistema za upravljanje poverilnic, integracije ali drugega varnega mehanizma.

Geslo se AI modelu ne posreduje kot običajen del prompta.

7.5 API ključi in dostopni žetoni

API ključev, access tokenov, private keyev in drugih varnostnih poverilnic ni dovoljeno nekontrolirano posredovati AI modelom.

Pri AI agentih in avtomatizacijah se takšni podatki praviloma hranijo v:

  • varnih sistemih za upravljanje skrivnosti,
  • zaščitenih integracijah,
  • spremenljivkah okolja,
  • sistemih za upravljanje poverilnic,
  • ali drugih ustrezno zaščitenih okoljih.

AI agent lahko uporablja poverilnico za dovoljeno dejanje, ne da bi moral poznati oziroma razkrivati njeno dejansko vrednost.

7.6 CRM baze

Celotnih CRM baz oziroma njihovih večjih delov ni dovoljeno nekontrolirano nalagati v zunanje AI sisteme.

Če AI potrebuje CRM podatke, se mu praviloma omogoči:

  • omejen dostop,
  • dostop samo do potrebnih polj,
  • dostop samo do potrebnih kontaktov,
  • dostop preko nadzorovanega API-ja,
  • ali druga tehnično omejena oblika dostopa.

Velja načelo:

AI NE POTREBUJE CELOTNE BAZE, ČE ZA NALOGO POTREBUJE PET PODATKOV.

7.7 Interni ceniki in poslovni pogoji

Interni ceniki, nabavne cene, marže, provizije, posebni popusti in drugi nejavni komercialni pogoji se obravnavajo kot zaupne poslovne informacije, kadar niso namenjeni javnosti.

Takšne informacije se lahko uporabljajo v AI sistemih samo, kadar:

  • je AI okolje ustrezno odobreno,
  • obstaja jasen poslovni namen,
  • so dostopi ustrezno omejeni,
  • ter uporaba ni v nasprotju s pogodbenimi ali drugimi obveznostmi.

7.8 Pogodbe

Pogodb in drugih pravnih dokumentov ni dovoljeno nekontrolirano nalagati v javna ali neodobrena AI okolja.

AI se lahko uporablja za:

  • analizo pogodbe,
  • pripravo povzetka,
  • primerjavo različic,
  • pripravo osnutka,
  • iskanje posameznih določb,
  • ali drugo podporno nalogo,

če je uporabljeno okolje primerno za obdelavo takšnih informacij.

Posebej se preveri, ali pogodba vsebuje osebne podatke, poslovne skrivnosti ali druge posebej zaščitene informacije.

7.9 Poslovne skrivnosti

Informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost Go Online, naročnika ali druge osebe, se lahko vključijo v AI proces samo, kadar je takšna uporaba nujna, dovoljena in ustrezno zaščitena.

Posebna previdnost velja za:

  • poslovne modele,
  • algoritme,
  • interne metodologije,
  • razvojne načrte,
  • neobjavljene produkte,
  • prodajne strategije,
  • finančne informacije,
  • poslovne povezave,
  • podatke dobaviteljev,
  • know-how,
  • ter druge informacije s poslovno vrednostjo zaradi njihove zaupnosti.

7.10 Podatki naročnikov

Informacij naročnika ni dovoljeno uporabljati v AI sistemih zunaj dogovorjenega namena sodelovanja.

Podatek, ki ga naročnik posreduje Go Online za izvedbo projekta, s tem ne postane prosto uporabljiv za:

  • druge naročnike,
  • javne AI sisteme,
  • interne eksperimente,
  • razvoj nepovezanih produktov,
  • učenje modelov,
  • predstavitvene namene,
  • ali druge namene,

če za to ni ustrezne podlage oziroma dovoljenja.

7.11 Interne strategije

Neobjavljene poslovne, prodajne, marketinške, finančne, razvojne in druge interne strategije se obravnavajo kot zaupne informacije.

AI se lahko uporablja pri njihovem razvoju in analizi, vendar samo v okolju, ki je primerno glede na občutljivost informacij.

7.12 Izvorna koda in tehnična dokumentacija

Zaupne izvorne kode, konfiguracij, arhitekture sistemov in druge tehnične dokumentacije ni dovoljeno nekontrolirano posredovati zunanjim AI sistemom.

Pred uporabo AI pri programiranju se upoštevajo:

  • lastništvo kode,
  • licence,
  • pogodbe z naročnikom,
  • občutljivost sistema,
  • varnostne informacije v kodi,
  • podatki, vključeni v kodo,
  • ter pogoji uporabljenega AI ponudnika.

Pred posredovanjem kode se odstranijo gesla, API ključi in druge poverilnice, če niso tehnično nujne in ustrezno zaščitene.

7.13 Sistemski prompti in AI konfiguracije

Sistemski prompti, navodila agentov, baze znanja, konfiguracije, pravila avtomatizacij in drugi elementi AI rešitev lahko predstavljajo intelektualno lastnino, know-how ali poslovno skrivnost Go Online oziroma naročnika.

Takšnih informacij ni dovoljeno neupravičeno:

  • razkrivati,
  • kopirati,
  • izvažati,
  • posredovati tretjim osebam,
  • ali uporabljati zunaj dovoljenega projekta.

7.14 AI ne sme razkrivati informacij med naročniki

Pri sistemih, ki obdelujejo podatke več naročnikov, se mora preprečevati neupravičeno prehajanje informacij med posameznimi naročniki.

AI sistem za naročnika A ne sme uporabniku razkriti zaupnih informacij naročnika B.

Kadar je potrebno, se uporabljajo:

  • ločene baze znanja,
  • ločeni projekti,
  • ločeni uporabniški računi,
  • nadzor dostopa,
  • ločene podatkovne zbirke,
  • ali drugi ustrezni mehanizmi izolacije podatkov.

7.15 Zunanji AI ponudniki

Pred uporabo zunanjega AI sistema za zaupne informacije se glede na tveganje preverijo zlasti:

  • pogoji uporabe,
  • politika obdelave podatkov,
  • poslovna oziroma enterprise različica storitve,
  • možnosti izključitve uporabe podatkov za izboljševanje modelov,
  • obdobje hrambe,
  • možnosti izbrisa,
  • dostopi zaposlenih ponudnika,
  • podizvajalci,
  • varnostni standardi,
  • lokacija obdelave,
  • ter pogodbene možnosti.

Brezplačna ali javno dostopna različica AI orodja se ne šteje avtomatično za primerno okolje za zaupne poslovne informacije.

7.16 Odobrena AI okolja

Go Online lahko določi različne stopnje AI okolij glede na dovoljeno uporabo.

Primer:

JAVNO AI OKOLJE
Samo javne oziroma nezaupne informacije.

INTERNO ODOBRENO AI OKOLJE
Določene interne informacije v skladu z dovoljenji.

ZAŠČITENO POSLOVNO AI OKOLJE
Dovoljena obdelava določenih poslovnih oziroma naročnikovih podatkov.

POSEBNO OMEJENO OKOLJE
Za posebej občutljive procese, kjer se uporabljajo dodatni varnostni ukrepi.

Dovoljene kategorije podatkov se lahko določijo za posamezno platformo oziroma projekt.

7.17 Minimizacija zaupnih informacij

Tudi kadar je uporaba zaupne informacije v AI sistemu dovoljena, se uporabi najmanjši obseg informacij, potreben za izvedbo naloge.

Če je mogoče nalogo opraviti z:

  • odstranjenimi imeni,
  • odstranjenimi finančnimi podatki,
  • izrezkom dokumenta,
  • generičnim primerom,
  • anonimiziranim primerom,
  • testnimi podatki,
  • ali drugače omejenim naborom informacij,

se prednostno uporabi takšen pristop.

7.18 Uporaba testnih in sintetičnih podatkov

Pri razvoju, testiranju in eksperimentiranju z AI se, kadar je mogoče, uporabljajo:

  • testni podatki,
  • sintetični podatki,
  • anonimizirani podatki,
  • ali druga vsebina, ki ne razkriva dejanskih zaupnih informacij.

Produkcijski podatki se v razvojna ali testna AI okolja ne prenašajo brez ustreznega razloga in zaščite.

7.19 Razkrivanje zaupnih informacij s strani AI

AI sistem mora biti, kadar je to relevantno, zasnovan tako, da zmanjšuje možnost neupravičenega razkritja zaupnih informacij.

To lahko vključuje:

  • preverjanje identitete uporabnika,
  • preverjanje uporabniških pravic,
  • omejitve dostopa,
  • filtriranje rezultatov,
  • ločevanje podatkov,
  • omejevanje funkcij,
  • beleženje aktivnosti,
  • ter druge ustrezne zaščitne ukrepe.

Dejstvo, da AI pozna določeno informacijo, ne pomeni, da jo sme razkriti vsakemu uporabniku.

7.20 Prompt injection in poskusi pridobivanja zaupnih informacij

Go Online upošteva možnost, da uporabnik, dokument, spletna stran ali drug vhod poskuša AI sistem pripraviti do tega, da razkrije informacije ali izvede dejanja zunaj svojih pooblastil.

AI agenti in drugi povezani sistemi morajo biti glede na tveganje zaščiteni pred:

  • prompt injection napadi,
  • poskusi pridobivanja sistemskih navodil,
  • pridobivanjem zaupnih podatkov,
  • obhodom uporabniških pravic,
  • zlonamernimi navodili v dokumentih,
  • ter drugimi poskusi manipulacije sistema.

AI navodilo ne sme imeti prednosti pred varnostnimi pravili in pravili dostopa.

7.21 Posredovanje rezultatov AI

Tudi rezultat, ki ga ustvari AI, lahko vsebuje zaupne informacije.

Pred posredovanjem AI rezultata tretji osebi je zato treba glede na okoliščine preveriti, ali rezultat vsebuje:

  • podatke drugega naročnika,
  • interne informacije,
  • osebne podatke,
  • poslovne skrivnosti,
  • poverilnice,
  • interne sistemske informacije,
  • ali drugo vsebino, ki je prejemnik ni upravičen prejeti.

7.22 Dolžnost oseb, ki uporabljajo AI

Zaposleni, partnerji, talenti, podizvajalci in druge osebe, ki uporabljajo AI v okviru Go Online, morajo spoštovati pravila zaupnosti ne glede na to, katero AI orodje uporabljajo.

Uporabnik je dolžan pred vnosom zaupne informacije preveriti, ali je njena uporaba v konkretnem AI okolju dovoljena.

Neznanje o načinu delovanja AI platforme samo po sebi ne predstavlja razloga za nekontrolirano posredovanje zaupnih informacij.

7.23 Incident z zaupno informacijo

Če uporabnik ugotovi ali sumi, da je bila zaupna informacija pomotoma posredovana neustreznemu AI sistemu ali neupravičeni osebi, mora o tem čim prej obvestiti odgovorno osebo.

Glede na okoliščine se lahko izvedejo:

  • zaustavitev procesa,
  • izbris pogovora ali podatkov, kjer je to mogoče,
  • preklic dostopov,
  • rotacija gesel ali API ključev,
  • obvestilo naročniku oziroma drugi upravičeni osebi,
  • pregled dogodka,
  • dokumentiranje incidenta,
  • ter drugi potrebni zaščitni ukrepi.

Če incident vključuje tudi osebne podatke, se dodatno uporabljajo pravila glede varstva osebnih podatkov in obravnave kršitev varnosti osebnih podatkov.

7.24 Prenehanje sodelovanja

Ob prenehanju sodelovanja z zaposlenim, partnerjem, talentom, podizvajalcem ali drugim uporabnikom AI sistemov se po potrebi:

  • prekličejo dostopi,
  • deaktivirajo računi,
  • odstranijo pravice do baz znanja,
  • prekličejo API dostopi,
  • vrne ali izbriše dokumentacija,
  • ter preveri, ali je uporabnik ohranil nedovoljene kopije zaupnih informacij.

Obveznost varovanja zaupnih informacij lahko velja tudi po prenehanju sodelovanja, skladno s pogodbo in veljavnimi pravili.

7.25 Končna določba poglavja

Osnovno pravilo Go Online pri uporabi zaupnih informacij v AI je:

ZAUPNA INFORMACIJA → PREVERI NAMEN → PREVERI DOVOLJENJE → PREVERI AI OKOLJE → ZMANJŠAJ OBSEG PODATKOV → ŠELE NATO UPORABI AI.

AI ni avtomatično varno okolje samo zato, ker gre za poslovno ali tehnološko priznano platformo.

Pred uporabo zaupnih informacij morajo biti ustrezni namen, dostop, okolje in način obdelave.

Go Online želi umetno inteligenco uporabljati intenzivno in inovativno, vendar ne na račun zaupnosti naročnikov, varnosti sistemov ali zaščite lastnega in tujega poslovnega znanja.

8. AI PONUDNIKI IN ZUNANJE PLATFORME

8.1 Namen poglavja

Go Online pri svojem poslovanju, razvoju rešitev in izvajanju storitev uporablja oziroma lahko uporablja tehnologije zunanjih ponudnikov umetne inteligence.

To lahko vključuje:

  • ponudnike AI modelov,
  • generativne AI platforme,
  • SaaS rešitve z AI funkcionalnostmi,
  • API storitve,
  • ponudnike infrastrukture,
  • ponudnike podatkovnih storitev,
  • ponudnike avtomatizacij,
  • ponudnike gostovanja,
  • ponudnike baz podatkov,
  • ponudnike iskalnih oziroma informacijskih storitev,
  • ter druge tehnološke ponudnike.

Go Online nima popolnega nadzora nad infrastrukturo, modeli, poslovnimi odločitvami ali razpoložljivostjo takšnih tretjih ponudnikov.

8.2 Ponudniki AI modelov

Go Online lahko uporablja modele in storitve različnih ponudnikov umetne inteligence.

Izbira posameznega ponudnika je lahko odvisna od:

  • namena uporabe,
  • kakovosti modela,
  • zmogljivosti,
  • varnosti,
  • zasebnosti,
  • pogodbenih pogojev,
  • lokacije obdelave podatkov,
  • cene,
  • razpoložljivosti,
  • hitrosti,
  • možnosti integracije,
  • zahtev naročnika,
  • ter drugih tehničnih ali poslovnih razlogov.

Go Online ni vezan na uporabo enega samega ponudnika ali modela.

8.3 OpenAI in drugi ponudniki

Go Online lahko uporablja tehnologije OpenAI ter drugih ponudnikov AI rešitev.

Navedba posameznega ponudnika v dokumentaciji, projektu ali tehnični rešitvi ne pomeni, da bo isti ponudnik oziroma isti model nujno uporabljan ves čas življenjske dobe sistema.

Če pogodba z naročnikom ne določa drugače, lahko Go Online zaradi:

  • izboljšanja kakovosti,
  • varnosti,
  • stroškov,
  • razpoložljivosti,
  • zmogljivosti,
  • regulatornih zahtev,
  • spremembe ponudnika,
  • ali tehnološkega razvoja

zamenja model oziroma ponudnika s primerljivo ali ustreznejšo rešitvijo.

Pri tem se upoštevajo dogovorjene zahteve glede varstva podatkov, zaupnosti, funkcionalnosti in varnosti.

8.4 SaaS AI rešitve

AI funkcionalnosti so lahko vključene tudi v druge programske rešitve, ki jih uporablja Go Online.

AI je lahko sestavni del:

  • CRM sistema,
  • marketinške platforme,
  • oblikovalskega orodja,
  • sistema za avtomatizacijo,
  • projektnega sistema,
  • analitičnega orodja,
  • komunikacijskega sistema,
  • sistema za podporo uporabnikom,
  • razvojnega okolja,
  • spletne platforme,
  • ali druge SaaS storitve.

Pri uporabi takšnih rešitev veljajo pravila te politike tudi takrat, kadar AI funkcionalnost ni glavni namen platforme.

8.5 API storitve

Go Online lahko AI modele uporablja preko API povezav.

API lahko omogoča:

  • pošiljanje zahtev modelu,
  • generiranje vsebin,
  • analizo podatkov,
  • obdelavo dokumentov,
  • uporabo AI agentov,
  • povezovanje z CRM,
  • povezovanje z avtomatizacijami,
  • uporabo različnih modelov,
  • ter izvajanje drugih funkcij.

Pri API integracijah se glede na tveganje uporabljajo ustrezni varnostni ukrepi, omejitve dostopa, upravljanje ključev, spremljanje porabe in drugi zaščitni mehanizmi.

8.6 API ključi

API ključi in druge poverilnice predstavljajo varnostno občutljive informacije.

Zato se:

  • ne objavljajo javno,
  • ne vključujejo neposredno v javno dostopno kodo,
  • ne posredujejo nepooblaščenim osebam,
  • ne vključujejo po nepotrebnem v AI prompte,
  • ter se hranijo na ustrezno zaščiten način.

Kadar je mogoče, se posameznemu sistemu omogoči samo najmanjši potreben obseg pooblastil.

8.7 Podizvajalci in podobdelovalci

Zunanji AI ponudnik lahko pri zagotavljanju storitve uporablja druge ponudnike infrastrukture, gostovanja, varnosti, podatkovnih centrov ali drugih storitev.

Takšni ponudniki lahko v določenih okoliščinah nastopajo kot podizvajalci oziroma podobdelovalci.

Kadar se preko takšne infrastrukture obdelujejo osebni ali zaupni podatki, Go Online glede na naravo procesa preverja ustreznost pogodbenih, varnostnih in podatkovnih pogojev.

8.8 Prenos podatkov tretjim ponudnikom

Uporaba zunanjega AI sistema lahko pomeni, da se določeni podatki tehnično posredujejo tretjemu ponudniku.

Pred takšno uporabo se glede na naravo podatkov preveri:

  • kateri podatki se posredujejo,
  • zakaj se posredujejo,
  • kdo jih prejme,
  • za kateri namen jih ponudnik obdeluje,
  • koliko časa jih hrani,
  • ali jih uporablja za izboljševanje svojih modelov,
  • kateri nadaljnji ponudniki lahko sodelujejo,
  • kje se podatki obdelujejo,
  • ter kateri varnostni in pogodbeni ukrepi veljajo.

Zaupnih ali osebnih podatkov ni dovoljeno posredovati zunanjemu AI ponudniku samo zato, ker je njegova storitev tehnično dostopna.

8.9 Različne različice iste storitve

Isti AI ponudnik lahko ponuja več različnih produktov oziroma paketov, ki imajo različne pogoje glede:

  • varstva podatkov,
  • uporabe podatkov,
  • hrambe,
  • učenja modelov,
  • administrativnega nadzora,
  • varnostnih funkcij,
  • pogodbenih možnosti,
  • lokacije podatkov,
  • ter podpore.

Zato se ustreznost AI storitve presoja glede na konkretni produkt, paket, konfiguracijo in namen uporabe, ne samo glede na ime ponudnika.

8.10 Spremembe AI modelov

AI ponudniki lahko svoje modele spreminjajo, posodabljajo, nadgrajujejo ali ukinjajo.

Takšne spremembe lahko vplivajo na:

  • kakovost rezultatov,
  • način odgovarjanja,
  • hitrost,
  • kontekstno okno,
  • funkcionalnosti,
  • varnostne omejitve,
  • API strukturo,
  • podporo posameznim funkcijam,
  • ter stroške uporabe.

Go Online ne more zagotoviti, da bo zunanji AI model v prihodnosti deloval popolnoma enako kot ob začetku projekta.

8.11 Posodobitve in nove različice

Go Online lahko zaradi razvoja tehnologije preide na:

  • novejšo različico modela,
  • drug model istega ponudnika,
  • model drugega ponudnika,
  • lastno oziroma prilagojeno rešitev,
  • ali kombinacijo več modelov.

Pred pomembnejšo zamenjavo se lahko glede na tveganje izvede testiranje kakovosti, varnosti in združljivosti.

8.12 Ukinitev modela ali storitve

Ponudnik lahko posamezen:

  • model,
  • API endpoint,
  • funkcijo,
  • integracijo,
  • produkt,
  • ali celotno storitev

preneha zagotavljati.

V takšnem primeru si Go Online prizadeva poiskati ustrezno alternativno rešitev, kadar je to tehnično in poslovno smiselno.

Migracija na drugo rešitev lahko zahteva dodatno:

  • konfiguracijo,
  • programiranje,
  • testiranje,
  • prilagoditev promptov,
  • spremembo integracij,
  • migracijo podatkov,
  • ali drugo razvojno delo.

Če ni drugače dogovorjeno, takšna dodatna dela niso avtomatično vključena v prvotni obseg projekta.

8.13 Razpoložljivost storitev

Zunanji AI ponudniki lahko zagotavljajo storitve z različnimi stopnjami razpoložljivosti.

Go Online ne more zagotoviti neprekinjene razpoložljivosti storitve, ki je odvisna od infrastrukture tretjega ponudnika.

Na razpoložljivost lahko vplivajo:

  • izpadi,
  • vzdrževanje,
  • preobremenjenost,
  • omejitve ponudnika,
  • tehnične napake,
  • spremembe infrastrukture,
  • varnostni incidenti,
  • omrežne težave,
  • regulatorne omejitve,
  • ter drugi dejavniki zunaj neposrednega nadzora Go Online.

8.14 Izpadi

Ob izpadu zunanjega AI ponudnika lahko posamezna AI funkcija začasno:

  • preneha delovati,
  • deluje počasneje,
  • vrne napako,
  • uporabi alternativni model,
  • preide v omejen način,
  • ali zahteva človeško izvedbo procesa.

Go Online lahko pri pomembnejših sistemih vzpostavi dodatne mehanizme za odpornost sistema, če je to del dogovorjene arhitekture.

8.15 Rezervni ponudniki in fallback

Pri pomembnejših AI sistemih lahko Go Online uporabi več ponudnikov oziroma rezervni način delovanja.

Sistem lahko na primer ob nedostopnosti primarnega modela:

MODEL A → MODEL B → OMEJENA AVTOMATIZACIJA → ČLOVEŠKA ESKALACIJA

Takšna redundanca ni avtomatično vključena v vsak projekt.

Če naročnik zahteva povečano razpoložljivost, se lahko ustrezna redundanca, monitoring in SLA določijo posebej.

8.16 Spremembe cen

AI ponudniki lahko spremenijo:

  • cene naročnin,
  • cene API uporabe,
  • cene posameznih modelov,
  • omejitve paketov,
  • količino vključene uporabe,
  • način obračunavanja,
  • ali druge komercialne pogoje.

Go Online nima nadzora nad takšnimi spremembami.

Če sprememba cen zunanjega ponudnika pomembno vpliva na stroške zagotavljanja storitve, se lahko skladno s pogodbo oziroma dogovorom ustrezno prilagodijo:

  • stroški uporabe,
  • mesečni paket,
  • tehnična arhitektura,
  • izbrani model,
  • omejitve uporabe,
  • ali druga komponenta storitve.

8.17 Omejitve uporabe in rate limits

Zunanji ponudniki lahko določajo:

  • dnevne omejitve,
  • mesečne omejitve,
  • omejitve števila zahtev,
  • omejitve hitrosti,
  • omejitve velikosti datotek,
  • omejitve konteksta,
  • omejitve posameznih funkcij,
  • ali druge tehnične omejitve.

Takšne omejitve lahko vplivajo na delovanje AI rešitve.

Go Online lahko sistem prilagodi omejitvam ponudnika, vendar ne more zagotoviti, da jih ponudnik v prihodnosti ne bo spremenil.

8.18 Spremembe pogojev ponudnika

Zunanji ponudniki lahko spreminjajo:

  • pogoje uporabe,
  • politiko zasebnosti,
  • pravila uporabe podatkov,
  • tehnične pogoje,
  • varnostne zahteve,
  • licenčne pogoje,
  • ter druge pogoje zagotavljanja storitve.

Go Online lahko zaradi takšne spremembe omeji uporabo ponudnika, spremeni konfiguracijo ali preide na drugo rešitev, če oceni, da obstoječa rešitev ni več primerna.

8.19 Odgovornost zunanjega ponudnika

Za delovanje infrastrukture, modelov in storitev tretjega ponudnika odgovarja ta ponudnik v obsegu svojih pogodbenih obveznosti in veljavnega prava.

Go Online ne prevzema odgovornosti ponudnika za njegove:

  • izpade,
  • tehnične napake,
  • spremembe modelov,
  • ukinitev storitve,
  • varnostne incidente,
  • spremembe cen,
  • spremembe pogojev,
  • ali druga dejanja oziroma opustitve,

razen v delu, za katerega Go Online odgovarja na podlagi lastnih obveznosti, ravnanja ali veljavnega prava.

8.20 Odgovornost Go Online pri izbiri ponudnika

Uporaba zunanjega ponudnika ne pomeni, da Go Online nima nobene odgovornosti.

Go Online je v okviru svojih obveznosti odgovoren za razumno presojo ponudnika in konfiguracijo sistema glede na:

  • namen,
  • vrsto podatkov,
  • tveganje,
  • zahtevano varnost,
  • pogodbo z naročnikom,
  • ter veljavne pravne zahteve.

Go Online ne more jamčiti za prihodnja dejanja neodvisnega ponudnika, lahko pa ustrezno reagira, ko je z njimi seznanjen.

8.21 Odgovornost naročnika

Kadar naročnik zahteva uporabo določenega AI ponudnika, modela, računa ali infrastrukture, se lahko odgovornost za izbiro oziroma določena tveganja takšne rešitve ustrezno razdeli med naročnika in Go Online.

Če naročnik uporablja lastne licence oziroma račune, je lahko odgovoren tudi za:

  • veljavnost licence,
  • plačevanje naročnine,
  • administracijo računa,
  • pogoje uporabe,
  • uporabniške pravice,
  • ter druge elemente, ki so pod njegovim nadzorom.

8.22 Licence in naročnine

Licence in naročnine zunanjih AI ponudnikov niso avtomatično vključene v ceno storitve Go Online, razen če je tako izrecno določeno v ponudbi, pogodbi ali paketu.

Stroške lahko glede na projekt krije:

  • naročnik neposredno,
  • Go Online in jih vključi v paket,
  • Go Online in jih dodatno zaračuna,
  • ali druga stran po posebnem dogovoru.

8.23 Lastniški računi naročnika

Kadar je mogoče in smiselno, se lahko ključne zunanje storitve za naročnika vzpostavijo na računu oziroma organizaciji naročnika.

S tem se lahko naročniku omogoči večji nadzor nad:

  • podatki,
  • obračunavanjem,
  • uporabniki,
  • API ključi,
  • nastavitvami,
  • ter nadaljnjo uporabo sistema.

Go Online lahko v takšnem okolju pridobi potrebne administrativne ali tehnične pravice za izvedbo projekta.

8.24 Vendor Lock-in

Pri načrtovanju pomembnejših AI sistemov si Go Online lahko prizadeva zmanjšati nepotrebno odvisnost od enega samega ponudnika.

To lahko vključuje:

  • modularno arhitekturo,
  • ločevanje poslovne logike od modela,
  • standardizirane API povezave,
  • lastne baze znanja,
  • ločeno shranjevanje podatkov,
  • možnost zamenjave modela,
  • ter druge tehnične pristope.

Popolna neodvisnost od ponudnika ni vedno tehnično ali ekonomsko smiselna in zato ni avtomatično zagotovljena.

8.25 Monitoring ponudnikov

Pri pomembnejših AI sistemih lahko Go Online spremlja:

  • razpoložljivost,
  • napake,
  • porabo,
  • stroške,
  • spremembe API,
  • spremembe modelov,
  • varnostna obvestila,
  • ter druge pomembne spremembe ponudnika.

Obseg monitoringa je odvisen od projekta, pogodbe in izbranega paketa podpore.

8.26 Sprememba ponudnika zaradi tveganja

Go Online lahko uporabo določenega AI ponudnika omeji ali prekine, če ugotovi pomembno tveganje, povezano z:

  • varnostjo,
  • zasebnostjo,
  • zaupnostjo,
  • kakovostjo,
  • zakonitostjo,
  • razpoložljivostjo,
  • stroški,
  • ali drugimi pomembnimi okoliščinami.

Kadar je to potrebno za delovanje naročnikovega sistema, se z naročnikom dogovori nadaljnji način izvedbe oziroma migracije.

8.27 Sprememba ponudnika zaradi tehnološkega razvoja

AI trg se razvija hitro.

Model, ki je bil ob začetku projekta optimalna izbira, čez določeno obdobje morda ni več najbolj primeren.

Go Online zato ohranja možnost tehnološkega razvoja svojih rešitev in uporabe novejših oziroma primernejših tehnologij, kadar s tem ne krši dogovorjenih obveznosti do naročnika.

8.28 Kritični sistemi

Če je AI del sistema, katerega nedelovanje bi lahko povzročilo pomembno poslovno škodo, se lahko z naročnikom posebej določijo:

  • SLA,
  • monitoring,
  • redundanca,
  • rezervni ponudniki,
  • fallback procesi,
  • varnostne kopije,
  • postopki ob incidentih,
  • kontaktne osebe,
  • ter drugi ukrepi za zagotavljanje poslovne kontinuitete.

Takšni ukrepi predstavljajo dodatno raven storitve in niso samodejno vključeni v vsako AI rešitev.

8.29 Brez absolutnega jamstva za tretje platforme

Go Online ne zagotavlja, da bo posamezna zunanja AI platforma:

  • vedno dostopna,
  • vedno brez napak,
  • vedno zagotavljala enako kakovost rezultatov,
  • ohranila obstoječe funkcionalnosti,
  • ohranila obstoječe cene,
  • ohranila isti model,
  • ali nadaljevala poslovanje v sedanji obliki.

Go Online lahko zagotavlja lastno strokovno izvedbo in upravljanje rešitev v dogovorjenem obsegu, ne more pa prevzeti popolnega nadzora nad neodvisnimi tehnološkimi ponudniki.

8.30 Dokumentiranje ključnih zunanjih odvisnosti

Pri pomembnejših AI rešitvah se lahko dokumentirajo ključne zunanje odvisnosti.

To lahko vključuje:

  • ponudnika,
  • uporabljeni model,
  • API,
  • namen uporabe,
  • vrsto podatkov,
  • lastnika računa,
  • stroškovni model,
  • kritičnost storitve,
  • rezervno rešitev,
  • ter odgovorno osebo.

Takšna evidenca omogoča lažje upravljanje sistema ob spremembah ponudnika.

8.31 Končna določba poglavja

Go Online gradi AI rešitve z zavedanjem, da sodobni digitalni sistemi pogosto temeljijo na ekosistemu več neodvisnih ponudnikov.

Osnovno načelo je:

IZBERI USTREZNEGA PONUDNIKA → OMEJI DOSTOPE → ZAŠČITI PODATKE → SPREMLJAJ ODVISNOSTI → PREDVIDI SPREMEMBE → OMOGOČI MIGRACIJO, KJER JE SMISELNO.

Go Online prevzema odgovornost za svoje delo in odločitve v obsegu dogovorjenih ter zakonskih obveznosti, ne more pa zagotavljati ali nadzorovati prihodnjega ravnanja neodvisnih AI ponudnikov.

Cilj je graditi AI sisteme, ki niso samo funkcionalni danes, temveč jih je mogoče razumno prilagajati spremembam modelov, ponudnikov, cen, infrastrukture in tehnološkega razvoja.

9. AI AGENTI IN AVTOMATIZACIJE

9.1 Namen poglavja

Go Online uporablja in razvija AI agente ter avtomatizirane sisteme, ki lahko poleg analiziranja in ustvarjanja vsebin izvajajo tudi konkretna dejanja v digitalnih sistemih.

AI agent lahko predstavlja pomembno nadgradnjo klasičnega AI asistenta, saj lahko:

  • prejme nalogo,
  • analizira informacije,
  • izbere naslednji korak,
  • uporablja dovoljena orodja,
  • komunicira z drugimi sistemi,
  • izvede eno ali več dejanj,
  • preveri rezultat,
  • ter nadaljuje proces znotraj določenih pravil.

Ker lahko takšni sistemi neposredno vplivajo na podatke, komunikacijo, CRM, naročnike, poslovne procese ali tehnično infrastrukturo, se zanje uporabljajo povečane zahteve glede:

POOBLASTIL → DOSTOPOV → NADZORA → SLEDLJIVOSTI → VARNOSTI → MOŽNOSTI ZAUSTAVITVE.

9.2 Kaj je AI agent

Za potrebe te politike je AI agent sistem, ki uporablja umetno inteligenco za razumevanje cilja, obdelavo informacij ter izbiro ali izvajanje enega oziroma več dejanj.

AI agent lahko na primer:

  • poišče informacije,
  • prebere dokument,
  • analizira CRM zapis,
  • pripravi odgovor,
  • ustvari nalogo,
  • spremeni status,
  • pokliče API,
  • sproži avtomatizacijo,
  • pošlje obvestilo,
  • pripravi poročilo,
  • ali izvede drugo dovoljeno dejanje.

AI agent lahko deluje samostojno ali v sodelovanju s človekom.

9.3 AI agent ni neomejeno pooblaščena oseba

AI agent nima splošnega pooblastila za delovanje v imenu Go Online ali naročnika.

Vsak agent mora imeti določen:

  • namen,
  • področje delovanja,
  • dovoljene podatke,
  • dovoljena orodja,
  • dovoljene sisteme,
  • dovoljena dejanja,
  • omejitve,
  • stopnjo avtonomije,
  • ter način nadzora.

Osnovno pravilo je:

AI AGENT SME IZVAJATI SAMO DEJANJA, ZA KATERA JE BIL POOBLAŠČEN.

9.4 Namen agenta

Pred uvedbo pomembnejšega AI agenta mora biti mogoče jasno opredeliti, kaj je njegov namen.

Primeri:

PRODAJNI AGENT
→ kvalifikacija leadov
→ priprava povzetka
→ priprava predloga naslednjega koraka
→ posodobitev dovoljenih CRM polj

SUPPORT AGENT
→ analiza zahtevka
→ iskanje odgovora
→ priprava ali pošiljanje standardnega odgovora
→ eskalacija zahtevnejšega primera človeku

MARKETING AGENT
→ priprava vsebine
→ analiza rezultatov
→ priprava predlogov
→ sprožanje dovoljenih vsebinskih procesov

PROJECT AGENT
→ spremljanje nalog
→ priprava povzetkov
→ ustvarjanje opravil
→ opozarjanje na zamude

DATA AGENT
→ analiza podatkov
→ priprava poročil
→ zaznavanje odstopanj
→ opozarjanje odgovorne osebe

Agent ne sme samovoljno širiti svojega namena.

9.5 Pooblastila

Vsak AI agent mora imeti samo tista pooblastila, ki jih potrebuje za izvajanje svojega namena.

Pooblastila se lahko določijo glede na:

  • sistem,
  • uporabnika,
  • podatke,
  • funkcijo,
  • vrsto dejanja,
  • finančno vrednost,
  • čas,
  • projekt,
  • naročnika,
  • ali druge parametre.

Velja načelo najmanjšega potrebnega pooblastila:

NAJMANJŠE POOBLASTILO, KI ŠE OMOGOČA IZVEDBO NALOGE.

9.6 Ločevanje branja in izvajanja dejanj

Kadar je mogoče, se ločuje med pravico AI agenta do:

READ
branja oziroma pridobivanja informacij,

in

WRITE / ACTION
spreminjanja podatkov oziroma izvajanja dejanj.

Agent, ki mora samo analizirati CRM, praviloma ne potrebuje pravice do brisanja kontaktov.

Agent, ki pripravlja e-pošto, ne potrebuje avtomatično tudi pravice do njenega pošiljanja.

Agent, ki analizira finančne podatke, ne potrebuje pravice do izvajanja plačil.

9.7 Dostopi

Dostopi AI agentov morajo biti omejeni glede na njihov namen.

Agent lahko dobi dostop samo do:

  • določenega CRM sistema,
  • določenih CRM polj,
  • določenega e-poštnega predala,
  • določenih map,
  • določenih dokumentov,
  • določene baze znanja,
  • določenih API funkcij,
  • določenih avtomatizacij,
  • ali drugih posebej odobrenih virov.

Dostop do sistema ne pomeni avtomatičnega dovoljenja za uporabo vseh podatkov ali funkcij tega sistema.

9.8 Ločevanje okolij in naročnikov

Pri sistemih, ki vključujejo več naročnikov, se dostopi agentov ustrezno ločujejo.

AI agent naročnika A ne sme zaradi napačne konfiguracije pridobiti dostopa do podatkov naročnika B.

Kjer je potrebno, se uporabljajo:

  • ločeni projekti,
  • ločene baze znanja,
  • ločeni računi,
  • ločene baze podatkov,
  • ločeni API ključi,
  • uporabniške pravice,
  • ali drugi ustrezni mehanizmi izolacije.

9.9 CRM dejanja

AI agent se lahko uporablja za delo s CRM sistemi.

Dovoljena dejanja lahko vključujejo:

  • ustvarjanje kontakta,
  • dopolnjevanje podatkov,
  • razvrščanje leadov,
  • spreminjanje statusov,
  • ustvarjanje opravil,
  • pripravo povzetkov komunikacije,
  • kvalifikacijo leadov,
  • zaznavanje neaktivnih priložnosti,
  • pripravo naslednjega koraka,
  • ali druga dovoljena CRM dejanja.

Posebej občutljiva dejanja se lahko omejijo.

To lahko vključuje:

  • množično brisanje kontaktov,
  • izvoz celotne baze,
  • množično spreminjanje podatkov,
  • spreminjanje lastništva leadov,
  • spreminjanje pomembnih komercialnih podatkov,
  • ali druge aktivnosti z večjimi posledicami.

9.10 E-pošta

AI agent se lahko uporablja pri elektronski komunikaciji.

Stopnje pooblastila se lahko določijo na primer kot:

STOPNJA 1 – READ
AI lahko bere dovoljeno komunikacijo in pripravlja povzetke.

STOPNJA 2 – DRAFT
AI lahko pripravi osnutek odgovora.

STOPNJA 3 – APPROVAL REQUIRED
AI pripravi sporočilo, človek ga potrdi pred pošiljanjem.

STOPNJA 4 – AUTO SEND
AI lahko samostojno pošilja vnaprej dovoljene vrste sporočil.

Samodejno pošiljanje se uporablja samo v obsegu, ki je bil posebej odobren.

9.11 Samodejno pošiljanje sporočil

AI agent lahko samostojno pošilja standardizirana oziroma nizko tvegana sporočila, kadar so določeni:

  • namen,
  • vrsta sporočila,
  • dovoljeni prejemniki,
  • dovoljeni podatki,
  • omejitve vsebine,
  • pravila eskalacije,
  • ter drugi potrebni varnostni mehanizmi.

Za pomembna komercialna, pravna, konfliktna ali druga občutljiva sporočila se lahko zahteva človeška potrditev.

9.12 Avtomatizacije

AI agent se lahko povezuje z avtomatizacijskimi sistemi in sproža določene procese.

Primer:

NOV LEAD → AI ANALIZA → KVALIFIKACIJA → CRM → NALOGA → E-POŠTA → FOLLOW-UP

ali:

SUPPORT ZAHTEVEK → AI KLASIFIKACIJA → BAZA ZNANJA → ODGOVOR → CRM → ESKALACIJA

AI lahko določi naslednji korak samo znotraj pravil in pooblastil konkretnega procesa.

9.13 Povezovanje preko API

AI agenti lahko uporabljajo API povezave za komunikacijo z drugimi sistemi.

API dostopi morajo biti glede na tveganje:

  • omejeni,
  • ustrezno zaščiteni,
  • dokumentirani,
  • nadzorovani,
  • ter preklicljivi.

Kjer ponudnik omogoča granularna pooblastila, se agentu dodelijo samo potrebne funkcije.

9.14 Orodja AI agenta

AI agent lahko uporablja različna orodja oziroma funkcije.

Primeri:

  • CRM,
  • e-pošta,
  • koledar,
  • projektno vodenje,
  • spletno iskanje,
  • baze podatkov,
  • dokumenti,
  • cloud storage,
  • avtomatizacije,
  • analitična orodja,
  • CMS,
  • e-commerce sistemi,
  • API,
  • interne baze znanja.

Vsako dodatno orodje povečuje sposobnosti agenta in lahko povečuje tudi tveganje.

Zato se dostopi določajo namensko.

9.15 Human approval

Pri pomembnih dejanjih se lahko zahteva človeška potrditev pred izvedbo.

Primer:

AI PRIPRAVI → ČLOVEK PREGLEDA → ČLOVEK POTRDI → AGENT IZVEDE

Human approval je posebej pomemben pri:

  • pogodbenih dejanjih,
  • pomembnih ponudbah,
  • spremembah cen,
  • finančnih transakcijah,
  • občutljivi komunikaciji,
  • brisanju pomembnih podatkov,
  • pomembnih spremembah CRM,
  • spremembah produkcijskih sistemov,
  • ter drugih dejanjih z večjimi posledicami.

9.16 Stopnje avtonomije AI agentov

Go Online lahko AI agentom določi različne stopnje avtonomije.

STOPNJA 0 – OBSERVE

AI samo spremlja in analizira.

Ne izvaja dejanj.

STOPNJA 1 – SUGGEST

AI pripravi predlog dejanja.

Človek ga izvede.

STOPNJA 2 – PREPARE

AI pripravi dejanje oziroma spremembo.

Človek jo potrdi pred izvedbo.

STOPNJA 3 – EXECUTE WITH LIMITS

AI samostojno izvaja vnaprej dovoljena dejanja znotraj določenih omejitev.

STOPNJA 4 – AUTONOMOUS WORKFLOW

AI samostojno izvaja več zaporednih dejanj znotraj jasno določenega procesa, pravil, dostopov in varnostnih omejitev.

Višja stopnja avtonomije zahteva ustrezno višjo raven nadzora in varnostnih mehanizmov.

9.17 Finančne omejitve

Če AI agent sodeluje v procesu, ki lahko povzroči finančno obveznost, se lahko določijo:

  • maksimalna vrednost posameznega dejanja,
  • dnevna omejitev,
  • mesečna omejitev,
  • dovoljene vrste transakcij,
  • zahtevana človeška potrditev,
  • ali popolna prepoved finančnih dejanj.

AI agent brez posebej določenega pooblastila ne sme izvajati plačil.

9.18 Omejitve količine dejanj

Za preprečevanje množičnih napak se lahko določijo omejitve, kot so:

  • največje število e-poštnih sporočil,
  • največje število CRM sprememb,
  • največje število API zahtev,
  • največje število ustvarjenih zapisov,
  • največje število objav,
  • ali druge količinske omejitve.

S tem se lahko omeji obseg škode v primeru nepravilnega delovanja agenta.

9.19 Logging in sledljivost

Pri pomembnejših AI agentih se glede na tveganje zagotavlja ustrezno beleženje aktivnosti.

Log lahko vsebuje:

  • čas dejanja,
  • identiteto agenta,
  • uporabljeno orodje,
  • vrsto dejanja,
  • rezultat,
  • status izvedbe,
  • napako,
  • človeško potrditev,
  • eskalacijo,
  • ali druge relevantne informacije.

Namen beleženja je omogočiti:

  • nadzor,
  • odpravljanje napak,
  • analizo incidentov,
  • preverjanje odgovornosti,
  • izboljševanje sistema,
  • ter varnostni pregled.

9.20 Obseg beleženja

Logging mora biti sorazmeren tveganju in ne sme povzročiti nepotrebnega zbiranja občutljivih podatkov.

V log se ne vključujejo gesla, API ključi ali druge poverilnice, razen če je to tehnično nujno in ustrezno zaščiteno.

9.21 Monitoring

Pomembnejši AI agenti se lahko aktivno spremljajo.

Monitoring lahko vključuje:

  • uspešnost,
  • število dejanj,
  • stopnjo napak,
  • porabo API,
  • stroške,
  • nenavadno vedenje,
  • neuspešne prijave,
  • nepričakovane dostope,
  • eskalacije,
  • ter druge relevantne indikatorje.

9.22 Meje zaupanja

AI agent ne sme avtomatično zaupati vsakemu podatku ali navodilu, ki ga prejme.

Vhod lahko izvira iz:

  • uporabnika,
  • elektronske pošte,
  • spletne strani,
  • dokumenta,
  • API,
  • CRM,
  • drugega AI sistema,
  • ali zunanjega vira.

Takšni vhodi lahko vsebujejo napačne, manipulativne ali zlonamerne informacije.

Agent mora zato delovati znotraj lastnih varnostnih pravil ne glede na vsebino zunanjega navodila.

9.23 Prompt injection

AI agenti, ki dostopajo do zunanjih informacij, morajo upoštevati tveganje prompt injection napadov.

Zlonamerno navodilo v:

  • e-pošti,
  • dokumentu,
  • spletni strani,
  • CRM zapisu,
  • datoteki,
  • ali drugem vhodu

ne sme samodejno pridobiti enake veljave kot sistemska navodila oziroma dovoljenja agenta.

Posebej se preprečuje, da bi takšno navodilo povzročilo:

  • razkritje podatkov,
  • spremembo pooblastil,
  • pošiljanje podatkov tretji osebi,
  • izvajanje nedovoljenih API klicev,
  • ali druga nepooblaščena dejanja.

9.24 AI agent ne sme spreminjati lastnih pooblastil

AI agent brez posebej vzpostavljenega nadzornega mehanizma ne sme:

  • dodajati novih orodij,
  • povečevati svojih pravic,
  • ustvarjati novih privilegiranih računov,
  • spreminjati varnostnih pravil,
  • spreminjati omejitev porabe,
  • odstranjevati human approval korakov,
  • ali drugače povečevati lastne avtonomije.

Spremembo pooblastil mora odobriti ustrezno pooblaščena oseba oziroma nadzorni sistem.

9.25 Kill switch

Pri pomembnejših AI agentih mora biti glede na tveganje omogočena hitra zaustavitev njihovega delovanja.

Kill switch lahko pomeni:

  • deaktivacijo agenta,
  • zaustavitev avtomatizacije,
  • preklic API ključa,
  • odstranitev dostopa,
  • blokado posameznega orodja,
  • ustavitev pošiljanja sporočil,
  • prehod v read-only način,
  • ali drugo učinkovito omejitev.

Namen kill switch mehanizma je preprečiti nadaljevanje škodljivega ali nepričakovanega delovanja.

9.26 Samodejna zaustavitev

Pri določenih sistemih se lahko določijo tudi avtomatski pogoji za zaustavitev.

Primeri:

  • nenavadno veliko število dejanj,
  • presežena finančna omejitev,
  • več zaporednih napak,
  • nepričakovani dostopi,
  • zaznan varnostni incident,
  • nenavadno visoka poraba API,
  • množično brisanje ali spreminjanje podatkov,
  • ali druga odstopanja.

Sistem lahko v takšnem primeru:

USTAVI DEJANJE → BLOKIRA AGENTA → OBVESTI ODGOVORNO OSEBO → ZAHTEVA PREGLED.

9.27 Incidenti

Za incident AI agenta se lahko šteje zlasti:

  • izvedba napačnega dejanja,
  • izvajanje dejanj zunaj pooblastil,
  • razkritje podatkov,
  • nepravilno pošiljanje komunikacije,
  • množična napačna sprememba podatkov,
  • varnostna kršitev,
  • kompromitacija API ključa,
  • nepredvideno vedenje,
  • izguba nadzora nad avtomatizacijo,
  • ali druga pomembna nepravilnost.

9.28 Postopek ob incidentu

Ob pomembnem incidentu se lahko glede na okoliščine izvede:

  1. ZAUSTAVI
    Zaustavitev agenta ali prizadetega procesa.
  2. OMEJI
    Preklic oziroma omejitev dostopov.
  3. ZAŠČITI
    Zaščita podatkov, računov in povezanih sistemov.
  4. ANALIZIRAJ
    Ugotovitev vzroka in obsega dogodka.
  5. ODPRAVI
    Odprava napake oziroma posledic.
  6. OBVESTI
    Obvestilo relevantnim osebam, kadar je potrebno.
  7. DOKUMENTIRAJ
    Zapis dogodka in izvedenih ukrepov.
  8. IZBOLJŠAJ
    Sprememba pravil, sistema ali varovalk, da se zmanjša možnost ponovitve.

9.29 Ponovna aktivacija po incidentu

Pomembnejši AI agent se po varnostnem incidentu ne aktivira ponovno, dokler ni glede na okoliščine ustrezno preverjeno:

  • kaj je povzročilo incident,
  • ali je bila napaka odpravljena,
  • ali so dostopi pravilni,
  • ali so omejitve ustrezne,
  • ali je potrebna sprememba sistema,
  • ter ali je ponovna aktivacija sprejemljiva.

9.30 Testiranje pred produkcijsko uporabo

Pomembnejši AI agent se pred polno produkcijsko uporabo praviloma testira v omejenem oziroma kontroliranem okolju.

Kadar je mogoče, se uporabljajo:

  • testni podatki,
  • testni računi,
  • sandbox okolja,
  • omejeni dostopi,
  • simulacije,
  • omejeno število uporabnikov,
  • ali pilotni projekti.

Prehod v produkcijsko okolje se izvede, ko je stopnja tveganja ocenjena kot sprejemljiva.

9.31 Postopno uvajanje

Go Online lahko AI agente uvaja postopoma.

Primer:

TEST → PILOT → OMEJENA PRODUKCIJA → MONITORING → ŠIRITEV

S tem se zmanjšuje možnost, da bi napaka v novem sistemu takoj vplivala na celotno poslovanje.

9.32 Spremembe agenta

Pomembna sprememba:

  • modela,
  • sistemskega prompta,
  • orodij,
  • API povezav,
  • pooblastil,
  • baze znanja,
  • stopnje avtonomije,
  • ali poslovnega procesa

lahko zahteva ponovno testiranje oziroma oceno tveganja.

Agent, ki po spremembi pridobi nove sposobnosti, se ne šteje avtomatično za enako tvegan sistem kot pred spremembo.

9.33 Lastnik AI agenta

Za pomembnejšega AI agenta se lahko določi odgovorna oseba oziroma AI Agent Owner.

Ta je glede na organizacijo odgovoren za:

  • namen agenta,
  • odobritev dostopov,
  • pregled pooblastil,
  • spremljanje delovanja,
  • obravnavo incidentov,
  • spremembe konfiguracije,
  • ter odločitev o nadaljnji uporabi.

Tehnični skrbnik in poslovni lastnik procesa sta lahko različni osebi.

9.34 AI agenti naročnikov

Kadar Go Online razvije AI agenta za naročnika, se lahko v projektni dokumentaciji določi:

  • namen,
  • dovoljene funkcije,
  • dostopi,
  • stopnja avtonomije,
  • human approval točke,
  • odgovorne osebe,
  • monitoring,
  • logging,
  • način podpore,
  • incidentni proces,
  • ter odgovornost posameznih strani.

Po predaji sistema lahko določene odgovornosti za uporabo, uporabnike, dostope in poslovne odločitve preidejo na naročnika, skladno s pogodbo in dejanskim upravljanjem sistema.

9.35 Dokument AI Agent Card

Za pomembnejše AI agente lahko Go Online vodi kratek interni ali projektni dokument AI AGENT CARD.

Ta lahko vsebuje:

IME AGENTA
NAMEN
LASTNIK
MODEL / PONUDNIK
DOSTOPI
ORODJA
DOVOLJENA DEJANJA
PREPOVEDANA DEJANJA
STOPNJA AVTONOMIJE
HUMAN APPROVAL
LOGGING
OMEJITVE
KILL SWITCH
POSTOPEK OB INCIDENTU

AI Agent Card omogoča, da je za vsak pomembnejši sistem hitro razvidno:

KAJ SME → ČESA NE SME → DO ČESA DOSTOPA → KDO GA NADZORUJE → KAKO GA USTAVIMO.

9.36 Končna določba poglavja

AI agenti predstavljajo pomemben del prihodnjega načina avtomatizacije poslovnih procesov Go Online.

Njihov cilj ni samo ustvarjanje informacij, temveč varno in učinkovito izvajanje konkretnih nalog.

Z večjo sposobnostjo delovanja pa raste tudi potreba po nadzoru.

Go Online zato uporablja temeljno načelo:

VEČ DOSTOPA + VEČ AVTONOMIJE + VEČJI VPLIV = VEČ NADZORA.

Vsak pomembnejši AI agent mora imeti jasno določen:

NAMEN → POOBLASTILA → DOSTOPE → OMEJITVE → NADZOR → LOGGING → HUMAN APPROVAL → KILL SWITCH.

AI agent ne sme postati nenadzorovana digitalna identiteta z neomejenim dostopom do poslovnih sistemov.

Cilj Go Online je graditi agente, ki so dovolj avtonomni, da ustvarjajo dejansko poslovno vrednost, in hkrati dovolj omejeni, sledljivi in nadzorovani, da njihovo delovanje ostaja obvladljivo.

10. AI IN NAROČNIKI

10.1 Namen poglavja

To poglavje določa pravila uporabe umetne inteligence pri projektih in storitvah, ki jih Go Online izvaja za naročnike.

AI se lahko uporablja kot podporno ali izvajalsko orodje pri:

  • analizi,
  • raziskovanju,
  • pripravi vsebin,
  • programiranju,
  • avtomatizaciji,
  • CRM procesih,
  • tehničnem razvoju,
  • podpori uporabnikom,
  • marketingu,
  • prodaji,
  • oblikovanju,
  • testiranju,
  • ter drugih dogovorjenih storitvah.

Uporaba AI ne spreminja osnovnega pogodbenega razmerja med Go Online in naročnikom.

10.2 Kdaj Go Online uporablja AI na projektu

Go Online lahko AI uporablja, kadar oceni, da njegova uporaba:

  • izboljša kakovost dela,
  • poveča hitrost izvedbe,
  • omogoča boljšo analizo,
  • zmanjša rutinsko delo,
  • izboljša uporabniško izkušnjo,
  • omogoča avtomatizacijo,
  • ali predstavlja smiselno tehnološko rešitev za konkretni projekt.

AI se lahko uporablja v notranjem delu izvedbe projekta tudi takrat, ko ni neposredno viden naročniku, če je takšna uporaba skladna s pogodbenimi, varnostnimi in drugimi obveznostmi.

10.3 AI kot del rešitve naročnika

V določenih projektih je AI lahko neposreden del končne rešitve.

To lahko vključuje:

  • AI asistenta,
  • AI agenta,
  • chatbot,
  • AI podporo uporabnikom,
  • AI priporočilni sistem,
  • AI funkcijo v CRM,
  • AI avtomatizacijo,
  • AI analitiko,
  • AI generiranje vsebin,
  • ali drugo funkcionalnost.

Kadar je AI pomemben del končne rešitve, se lahko njegove funkcije, omejitve, dostopi in način uporabe dodatno opredelijo v projektni dokumentaciji.

10.4 Obveščanje naročnika

Go Online naročnika obvesti o uporabi AI, kadar je to glede na naravo projekta, pogodbo, zakonodajo ali potencialni vpliv smiselno oziroma potrebno.

Stopnja obveščanja je lahko različna glede na vrsto uporabe.

Ni nujno, da je vsaka interna uporaba AI pri pripravi osnutka ali raziskavi posebej izpostavljena naročniku, če ne vpliva bistveno na pravice, varnost, podatke ali dogovorjeni rezultat.

Bolj pomembna oziroma neposredna uporaba AI pa se lahko naročniku posebej predstavi.

10.5 Transparentnost glede pomembne uporabe AI

Kadar AI:

  • neposredno komunicira z uporabniki,
  • samostojno izvaja pomembna dejanja,
  • obdeluje pomembne podatke naročnika,
  • pomembno vpliva na poslovni proces,
  • ali predstavlja ključno funkcijo končnega produkta,

Go Online lahko naročniku zagotovi ustrezne informacije o naravi in vlogi AI sistema.

10.6 AI-generirane vsebine

Go Online lahko pri pripravi naročnikovih vsebin uporablja AI.

To lahko vključuje:

  • besedila,
  • slike,
  • video,
  • zvok,
  • kodo,
  • predstavitve,
  • analize,
  • marketinške materiale,
  • produktne opise,
  • e-pošto,
  • oglase,
  • ali druge digitalne vsebine.

AI-generirana vsebina se lahko pred uporabo ustrezno pregleda, prilagodi in dopolni glede na namen projekta.

10.7 Odobritev vsebin

Kadar naročnik po pogodbi ali procesu potrjuje določene vsebine, je njegova odobritev del projektnega procesa ne glede na to, ali je bila vsebina pripravljena s pomočjo AI ali brez njega.

Po potrditvi vsebine s strani naročnika se šteje, da je naročnik potrdil njeno uporabo v dogovorjenem obsegu.

10.8 Odgovornost za podatke naročnika

Naročnik je odgovoren za to, da ima pravico Go Online posredovati podatke, dokumentacijo, vsebine in druge materiale, ki jih posreduje za izvedbo projekta.

Naročnik mora Go Online opozoriti, če posamezni podatki:

  • vsebujejo posebej občutljive informacije,
  • imajo posebne pogodbene omejitve,
  • ne smejo biti posredovani zunanjim ponudnikom,
  • ali zahtevajo poseben način obdelave.

Go Online takšne informacije obravnava skladno z dogovorjenimi pravili in veljavnimi obveznostmi.

10.9 Omejitev uporabe podatkov naročnika

Podatki naročnika se v AI sistemih uporabljajo samo v obsegu, potrebnem za izvajanje dovoljenega namena.

Brez ustrezne podlage se jih ne uporablja za:

  • druge naročnike,
  • javno predstavitev,
  • nepovezane eksperimente,
  • učenje lastnih ali zunanjih modelov,
  • ali druge namene, ki niso povezani z dogovorjenim projektom.

10.10 Posebne zahteve naročnika

Naročnik lahko pred začetkom projekta Go Online pisno opozori na posebne zahteve glede AI.

To lahko vključuje:

  • prepoved uporabe določenega ponudnika,
  • zahtevo po uporabi določenega okolja,
  • zahtevo po omejitvi uporabe podatkov,
  • prepoved uporabe generativnega AI pri določenih vsebinah,
  • zahtevo po dodatnem human approval postopku,
  • ali druge posebne zahteve.

Takšne zahteve lahko vplivajo na:

  • ceno,
  • čas izvedbe,
  • tehnično arhitekturo,
  • izbiro ponudnika,
  • ter obseg projekta.

10.11 Odgovornost naročnika za uporabo sistema

Če naročnik po predaji samostojno uporablja AI sistem, je odgovoren za njegovo uporabo v okviru svojih dostopov, nastavitev in poslovnih procesov.

To vključuje zlasti:

  • uporabnike,
  • dodeljena pooblastila,
  • podatke, ki jih vnese v sistem,
  • odločitve, ki jih sprejme na podlagi AI,
  • spremembe konfiguracije,
  • povezave z drugimi sistemi,
  • ter spoštovanje veljavnih pravil.

10.12 Spremembe sistema s strani naročnika

Če naročnik ali tretja oseba po predaji spremeni:

  • sistemski prompt,
  • AI model,
  • avtomatizacijo,
  • API povezavo,
  • podatkovni vir,
  • pooblastila,
  • varnostne nastavitve,
  • ali drugo pomembno komponento,

Go Online ne odgovarja za posledice takšne spremembe, razen če je drugače dogovorjeno ali če odgovornost izhaja iz veljavnega prava.

10.13 Omejitve AI rezultatov

Naročnik razume, da AI sistemi niso nezmotljivi.

AI rezultat je lahko:

  • napačen,
  • nepopoln,
  • zastarel,
  • netočen,
  • pristranski,
  • izmišljen,
  • ali neprimeren za konkretni kontekst.

Go Online zato pri pomembnih procesih uporablja ustrezno preverjanje in nadzor, vendar popolne brezhibnosti AI rezultatov ni mogoče zagotoviti.

10.14 AI ni strokovna garancija

AI-generiran rezultat sam po sebi ne predstavlja:

  • pravnega mnenja,
  • davčnega mnenja,
  • računovodskega mnenja,
  • zdravstvenega mnenja,
  • varnostnega certifikata,
  • ali drugega strokovnega jamstva,

razen če je rezultat ustrezno pregledala oziroma potrdila za to usposobljena oseba in je tako tudi predstavljen.

10.15 AI ni jamstvo poslovnega rezultata

Uporaba umetne inteligence ne pomeni jamstva za dosego določenega poslovnega rezultata.

Go Online ne zagotavlja, da bo uporaba AI sama po sebi povzročila:

  • povečanje prodaje,
  • določeno število leadov,
  • določeno stopnjo konverzije,
  • višjo pozicijo v iskalnikih,
  • večji doseg,
  • določeno donosnost kampanje,
  • zmanjšanje stroškov,
  • ali drug specifičen poslovni rezultat.

AI je orodje, ki lahko izboljša proces, ne pa zagotovilo izida.

10.16 Odvisnost od vhodnih podatkov

Kakovost AI rezultata je pogosto odvisna od kakovosti vhodnih podatkov.

Če so vhodni podatki:

  • napačni,
  • zastareli,
  • nepopolni,
  • pristranski,
  • ali neustrezni,

lahko to pomembno vpliva na kakovost končnega rezultata.

Naročnik je odgovoren za pravilnost podatkov, ki jih sam zagotovi, razen če je njihovo preverjanje izrecno del storitve Go Online.

10.17 Odvisnost od zunanjih ponudnikov

AI rešitev lahko uporablja zunanje modele, API-je ali platforme.

Njihove:

  • spremembe,
  • izpadi,
  • omejitve,
  • spremembe cen,
  • ukinitev funkcij,
  • ali spremembe kakovosti

lahko vplivajo na rešitev naročnika.

Takšna tveganja se obravnavajo skladno s poglavjem o AI ponudnikih in zunanjih platformah.

10.18 Human approval naročnika

Pri pomembnih procesih se lahko določi, da mora naročnik pred izvedbo posameznega dejanja podati človeško potrditev.

To je lahko pomembno pri:

  • objavi vsebine,
  • pošiljanju pomembne komunikacije,
  • ponudbah,
  • pogodbah,
  • finančnih odločitvah,
  • spremembah produkcijskih sistemov,
  • ali drugih procesih z večjimi posledicami.

10.19 Zamuda pri odobritvah

Če izvedba projekta zahteva odobritev naročnika, rok izvedbe lahko zavisi tudi od pravočasnosti njegovega odziva.

Go Online ne odgovarja za zamudo, ki je neposredna posledica:

  • čakanja na potrditev,
  • manjkajočih podatkov,
  • pozne povratne informacije,
  • ali drugega neizvedenega koraka naročnika.

10.20 AI funkcionalnosti po predaji

AI sistemi se lahko po predaji spreminjajo zaradi:

  • spremembe ponudnika,
  • spremembe modela,
  • API sprememb,
  • novih različic,
  • varnostnih posodobitev,
  • ali sprememb zunanje infrastrukture.

Go Online lahko takšne spremembe v okviru vzdrževanja oziroma dodatnega dogovora ustrezno prilagodi.

10.21 Vzdrževanje AI rešitev

AI rešitev ni nujno enkratni tehnični produkt.

Lahko zahteva:

  • spremljanje,
  • testiranje,
  • optimizacijo promptov,
  • prilagajanje modelov,
  • pregled rezultatov,
  • posodobitve integracij,
  • spremljanje stroškov,
  • varnostne preglede,
  • ali drugo vzdrževanje.

Takšne aktivnosti se lahko izvajajo v okviru posebnega vzdrževalnega paketa ali po dodatnem dogovoru.

10.22 Odgovornost Go Online

Go Online odgovarja za svoje delo v okviru dogovorjenega obsega, strokovnih standardov, pogodbe in veljavnega prava.

Go Online ne odgovarja avtomatično za:

  • napačne podatke naročnika,
  • odločitve naročnika,
  • spremembe sistema po predaji,
  • napake zunanjih ponudnikov,
  • ali poslovni neuspeh, ki ni neposredna posledica kršitve obveznosti Go Online.

10.23 Skupna odgovornost za uspešen AI projekt

Uspešna uvedba AI pogosto zahteva sodelovanje obeh strani.

Go Online je lahko odgovoren za:

  • tehnično zasnovo,
  • implementacijo,
  • integracije,
  • omejitve,
  • testiranje,
  • ter dogovorjene varnostne mehanizme.

Naročnik pa je lahko odgovoren za:

  • poslovna pravila,
  • kakovost podatkov,
  • notranje postopke,
  • uporabnike,
  • človeške odobritve,
  • uporabo sistema,
  • ter končne poslovne odločitve.

10.24 Projektna dokumentacija

Pri kompleksnejših AI projektih se lahko pripravi dodatna dokumentacija, ki določa:

  • namen AI sistema,
  • uporabljeni model,
  • podatke,
  • dostope,
  • pooblastila,
  • human approval,
  • odgovorne osebe,
  • omejitve,
  • način testiranja,
  • monitoring,
  • incidente,
  • podporo,
  • ter druge tehnične ali organizacijske elemente.

10.25 Pilotni AI projekti

Nove ali eksperimentalne AI rešitve se lahko z naročnikom najprej izvajajo kot pilot.

Tipičen proces:

IDEJA → HIPOTEZA → PILOT → TEST → ODLOČITEV

Pilot omogoča preverjanje:

  • kakovosti,
  • uporabnosti,
  • zanesljivosti,
  • stroškov,
  • tveganj,
  • ter dejanske poslovne vrednosti

pred širšo uvedbo sistema.

10.26 Pravica do zavrnitve neprimerne uporabe

Go Online lahko zavrne izvedbo ali uporabo AI rešitve, če oceni, da bi bila zahteva:

  • nezakonita,
  • očitno nevarna,
  • neetična,
  • v nasprotju s pogodbenimi obveznostmi,
  • nesorazmerno tvegana,
  • ali tehnično neprimerna.

Takšna odločitev se lahko naročniku ustrezno pojasni.

10.27 Končna določba poglavja

Go Online uporablja umetno inteligenco pri naročniških projektih kot orodje za izboljšanje kakovosti, hitrosti, analitike, avtomatizacije in razvoja digitalnih rešitev.

Pri tem velja:

AI JE ORODJE → GO ONLINE JE IZVAJALEC → NAROČNIK JE PARTNER V PROCESU → POSLOVNI REZULTAT NI AVTOMATIČNO ZAGOTOVLJEN.

Pomembni AI sistemi se zato razvijajo in uporabljajo z jasno določenimi:

NAMENOM → PODATKI → ODGOVORNOSTMI → ODOBRITVAMI → OMEJITVAMI → NADZOROM.

Cilj ni naročniku prodati »AI kot čudežno rešitev«, temveč zgraditi sistem, pri katerem je jasno, kaj AI dela, kdo ga nadzoruje, katere podatke uporablja in kakšne so realne omejitve njegovega delovanja.

11. AI-GENERIRANE VSEBINE

11.1 Namen poglavja

Go Online lahko umetno inteligenco uporablja za ustvarjanje, urejanje, prilagajanje ali dopolnjevanje različnih vrst vsebin.

To lahko vključuje:

  • besedila,
  • slike,
  • grafike,
  • video,
  • animacije,
  • zvok,
  • glas,
  • glasbo,
  • predstavitve,
  • kodo,
  • dokumentacijo,
  • marketinške materiale,
  • ter druge digitalne vsebine.

AI-generirana vsebina se ne šteje avtomatično za pravilno, pravno neproblematično ali primerno za objavo samo zato, ker jo je ustvaril AI sistem.

11.2 Besedila

AI se lahko uporablja za pripravo:

  • osnutkov,
  • člankov,
  • spletnih vsebin,
  • produktnih opisov,
  • oglasnih besedil,
  • e-pošte,
  • prodajnih sporočil,
  • scenarijev,
  • predstavitev,
  • povzetkov,
  • prevodov,
  • ter drugih besedilnih vsebin.

Pred pomembnejšo objavo se glede na namen preverijo predvsem:

  • dejstva,
  • številke,
  • imena,
  • datumi,
  • reference,
  • pravne trditve,
  • strokovne navedbe,
  • ter druge informacije, pri katerih bi napaka lahko povzročila škodo.

11.3 Slike in grafike

AI se lahko uporablja za:

  • ustvarjanje novih vizualov,
  • ilustracij,
  • konceptov,
  • ozadij,
  • produktnih prikazov,
  • marketinških grafik,
  • vizualnih variacij,
  • ter urejanje obstoječih slik, kadar je to dovoljeno.

Pred uporabo se lahko preveri:

  • ali vsebina posega v pravice tretjih oseb,
  • ali vsebuje zaščitene znake,
  • ali prikazuje resnične osebe,
  • ali lahko zavaja glede dejanskega produkta ali dogodka,
  • ter ali je za uporabo potrebna posebna oznaka ali dovoljenje.

11.4 Video in animacija

AI se lahko uporablja pri:

  • generiranju video posnetkov,
  • animacijah,
  • montaži,
  • sinhronizaciji,
  • podnaslavljanju,
  • ustvarjanju scen,
  • spreminjanju ozadja,
  • generiranju govora,
  • ter drugih video procesih.

Posebna previdnost velja pri realističnih prikazih oseb, dogodkov ali izjav, ki bi jih uporabnik lahko razumel kot avtentične.

11.5 Zvok in glas

AI se lahko uporablja za:

  • sintetiziran govor,
  • obdelavo zvoka,
  • odstranjevanje šuma,
  • transkripcijo,
  • sinhronizacijo,
  • prevajanje govora,
  • ustvarjanje zvočnih elementov,
  • ter druge avdio funkcije.

Uporaba glasu določljive resnične osebe mora upoštevati ustrezna dovoljenja, pravice in okoliščine uporabe.

AI se ne sme uporabljati za neupravičeno lažno predstavljanje druge osebe.

11.6 Koda

AI se lahko uporablja za:

  • pripravo kode,
  • dopolnjevanje kode,
  • odpravljanje napak,
  • optimizacijo,
  • pripravo testov,
  • dokumentacijo,
  • razlago kode,
  • migracije,
  • ter druge razvojne naloge.

AI-generirana koda se ne šteje avtomatično za:

  • pravilno,
  • varno,
  • učinkovito,
  • združljivo,
  • licenčno čisto,
  • ali primerno za produkcijsko uporabo.

Pri pomembnejših sistemih se zato uporablja ustrezen tehnični pregled in testiranje.

11.7 Preverjanje vsebine

Stopnja preverjanja AI-generirane vsebine je odvisna od tveganja.

Nizko tvegana vsebina lahko zahteva le osnovni pregled.

Višje tvegana vsebina lahko zahteva:

  • preverjanje virov,
  • strokovni pregled,
  • pravni pregled,
  • tehnično testiranje,
  • preverjanje avtorskih pravic,
  • preverjanje podatkov,
  • ali formalno odobritev.

Velja načelo:

VIŠJE TVEGANJE → VEČ PREVERJANJA.

11.8 Preverjanje dejstev

AI lahko ustvarja verjetne, vendar napačne informacije.

Posebej se preverjajo:

  • statistike,
  • zakoni,
  • sodna praksa,
  • cene,
  • tehnične specifikacije,
  • datumi,
  • raziskave,
  • citati,
  • reference,
  • strokovne trditve,
  • ter drugi preverljivi podatki.

Če AI navede vir, to še ne pomeni, da vir dejansko obstaja ali podpira navedeno trditev.

11.9 Preverjanje pred objavo

Pred objavo pomembne AI-generirane vsebine se lahko preveri:

  • vsebinska pravilnost,
  • skladnost z blagovno znamko,
  • primernost tona,
  • relevantnost,
  • pravna dopustnost,
  • avtorske pravice,
  • osebnostne pravice,
  • morebitna zavajajoča narava vsebine,
  • ter druge pomembne okoliščine.

11.10 Avtorske pravice

Pri AI-generirani vsebini se upošteva, da pravni status posamezne vsebine ni vedno enak kot pri klasično ustvarjenem avtorskem delu.

Možnost pravnega varstva je lahko odvisna od:

  • dejanskega človeškega ustvarjalnega prispevka,
  • načina nastanka vsebine,
  • uporabljenega sistema,
  • pogodbenih pogojev ponudnika,
  • ter veljavnega prava.

Go Online zato ne zagotavlja avtomatično, da je vsaka AI-generirana vsebina predmet izključne avtorske pravice.

11.11 Človeški ustvarjalni prispevek

Kadar je pomembna možnost pravnega varstva vsebine, je priporočljivo, da je prisoten dejanski človeški ustvarjalni prispevek.

Ta lahko vključuje:

  • izbor koncepta,
  • strukturo,
  • urejanje,
  • preoblikovanje,
  • kombiniranje elementov,
  • kreativne odločitve,
  • nadaljnjo obdelavo,
  • ali druge avtorske prispevke.

Samo enostaven ukaz AI sistemu ne pomeni nujno enakega pravnega položaja kot tradicionalno avtorsko ustvarjanje.

11.12 Vsebina tretjih oseb

AI-generirana vsebina lahko v določenih primerih vsebuje elemente, ki so podobni obstoječim:

  • besedilom,
  • slikam,
  • blagovnim znamkam,
  • likom,
  • glasbi,
  • kodi,
  • dizajnom,
  • ali drugim zaščitenim vsebinam.

Zato se pri pomembni komercialni uporabi lahko preveri morebitno poseganje v pravice tretjih oseb.

11.13 Blagovne znamke in zaščiteni znaki

AI se ne uporablja za neupravičeno ustvarjanje ali uporabo:

  • logotipov,
  • zaščitenih znamk,
  • uradnih oznak,
  • ali drugih zaščitenih identifikatorjev

na način, ki bi lahko zavajal glede povezave, partnerstva, odobritve ali izvora.

11.14 Licence AI ponudnikov

Uporaba AI-generirane vsebine je lahko odvisna od pogojev ponudnika AI sistema.

Pred pomembnejšo komercialno uporabo se glede na okoliščine preverijo:

  • pravice uporabe rezultatov,
  • omejitve komercialne uporabe,
  • pravila glede vhodnih podatkov,
  • odgovornost uporabnika,
  • morebitne omejitve glede določenih vrst vsebine,
  • ter druge relevantne licence.

11.15 Licence vhodnih materialov

Če AI uporablja obstoječe materiale kot vhod, mora biti njihova uporaba dovoljena.

To lahko vključuje:

  • fotografije,
  • besedila,
  • videe,
  • glasbo,
  • kodo,
  • predloge,
  • baze podatkov,
  • ter druge materiale.

AI ne ustvari dodatnih pravic do vsebine, ki jih uporabnik predhodno ni imel.

11.16 Koda in odprtokodne licence

Pri AI-generirani kodi se lahko preveri, ali vsebuje elemente, ki bi lahko bili povezani z obstoječimi licencami.

Pri pomembnejših komercialnih projektih se lahko glede na tveganje uporabi:

  • code review,
  • dependency review,
  • license scanning,
  • security scanning,
  • ali drugo tehnično preverjanje.

11.17 Označevanje AI-generirane vsebine

AI-generirana vsebina se označi kot takšna, kadar to zahtevajo:

  • zakonodaja,
  • pravila platforme,
  • pogodba,
  • narava uporabe,
  • ali okoliščine, kjer bi lahko neoznačena vsebina zavajala uporabnika.

Označevanje ni nujno potrebno za vsako interno ali podporno uporabo AI.

11.18 Sintetične vsebine

Posebna previdnost velja pri sintetičnih vsebinah, ki ustvarjajo realističen vtis resničnega:

  • človeka,
  • dogodka,
  • izjave,
  • glasu,
  • fotografije,
  • ali videa.

Takšna vsebina mora biti uporabljena na način, ki ne ustvarja neupravičeno zavajajočega vtisa.

11.19 Deepfake vsebine

Go Online ne uporablja AI za zavajajoče prikazovanje resnične osebe, kot da je:

  • nekaj povedala,
  • nekaj naredila,
  • nastopala v določenem dogodku,
  • ali podprla določen produkt,

če za tak prikaz ni ustrezne podlage.

Kadar se sintetična vsebina uporablja zakonito in legitimno, se lahko uporabi ustrezna oznaka oziroma pojasnilo.

11.20 Reference in pričevanja

AI se ne sme uporabljati za ustvarjanje lažnih:

  • priporočil strank,
  • ocen,
  • referenc,
  • testimonialov,
  • case study rezultatov,
  • ali drugih oblik social proofa,

ki bi bili predstavljeni kot resnični.

AI lahko pomaga urediti ali strukturirati resnično pričevanje, ne sme pa ustvariti lažnega dejstva.

11.21 Rezultati in statistike

AI se ne sme uporabljati za izmišljanje:

  • rezultatov kampanj,
  • prodajnih številk,
  • donosnosti,
  • analitičnih podatkov,
  • raziskav,
  • testov,
  • ali drugih merljivih rezultatov.

Vsaka številčna trditev, predstavljena kot dejanska, mora imeti ustrezno podlago.

11.22 AI vsebina in blagovna znamka naročnika

Pri uporabi AI za naročnika se vsebina prilagodi njegovemu:

  • tonu komunikacije,
  • vizualni identiteti,
  • pravilom blagovne znamke,
  • pozicioniranju,
  • ciljni skupini,
  • ter drugim relevantnim smernicam.

AI ne sme samovoljno spreminjati identitete blagovne znamke brez ustrezne odobritve.

11.23 Odobritev naročnika

Kadar je po projektnem procesu zahtevana odobritev naročnika, se AI-generirana vsebina obravnava enako kot druga projektna vsebina.

Naročnik lahko:

  • potrdi,
  • zavrne,
  • zahteva spremembo,
  • ali zahteva dodatno preverjanje.

11.24 Vsebina za oglaševanje

Pri AI-generirani oglaševalski vsebini se posebej preverja:

  • resničnost trditev,
  • cene,
  • popusti,
  • obljube,
  • vizualna predstavitev izdelka,
  • zdravstvene oziroma druge regulirane trditve,
  • ter možnost zavajajoče predstavitve.

AI ne sme biti razlog za objavo vsebine, ki bi bila sicer nedopustna.

11.25 Vsebina za regulirana področja

Pri vsebinah z večjim pravnim ali strokovnim tveganjem se uporablja povečana stopnja človeškega pregleda.

To lahko vključuje področja, kot so:

  • pravo,
  • finance,
  • zdravstvo,
  • prehranska dopolnila,
  • varnost,
  • tehnične specifikacije,
  • zaposlovanje,
  • ter druga regulirana področja.

11.26 Hranjenje izvornih in končnih verzij

Pri pomembnejših projektih se lahko zaradi sledljivosti hranijo:

  • izvorni materiali,
  • AI osnutki,
  • človeško popravljene verzije,
  • potrjene verzije,
  • ter končni materiali.

Obseg hrambe je odvisen od projekta, sistema in pogodbenih pravil.

11.27 AI kot pomoč, ne avtomatski avtor

Go Online AI uporablja kot ustvarjalno in tehnično orodje.

Končni rezultat lahko vključuje kombinacijo:

ČLOVEŠKE IDEJE + AI GENERIRANJA + ČLOVEŠKEGA UREJANJA + PREVERJANJA + ODOBRITVE.

Dejanski proces se lahko razlikuje glede na vrsto projekta.

11.28 Odgovornost uporabnika AI vsebine

Oseba, ki AI-generirano vsebino objavi, uporabi ali odobri, mora v okviru svojih odgovornosti upoštevati namen, tveganje in morebitne omejitve vsebine.

AI sistem sam po sebi ne nosi odgovornosti za odločitev o objavi.

11.29 Končna določba poglavja

Go Online umetno inteligenco uporablja kot zmogljivo ustvarjalno in tehnično orodje, vendar AI-generirane vsebine ne obravnava avtomatično kot končni, preverjen ali pravno varen rezultat.

Osnovno načelo je:

AI USTVARI → ČLOVEK PREVERI → PO POTREBI PRILAGODI → PREVERI PRAVICE → ODOBRI → OBJAVI.

Pri uporabi AI-generirane vsebine se upoštevajo:

TOČNOST → KAKOVOST → AVTORSKE PRAVICE → LICENCE → PRAVICE TRETJIH OSEB → TRANSPARENTNOST → NAMEN UPORABE.

Cilj Go Online ni zgolj hitro generiranje vsebine, temveč ustvarjanje vsebine, ki je uporabna, preverjena, kakovostna in primerna za dejansko poslovno uporabo.

12. INTELEKTUALNA LASTNINA

12.1 Namen poglavja

Uporaba umetne inteligence lahko vključuje več različnih plasti intelektualne lastnine.

Pri posameznem AI projektu je zato treba razlikovati med:

  • vsebinami naročnika,
  • vsebinami Go Online,
  • predhodno obstoječim znanjem in tehnologijo,
  • prompti,
  • sistemskimi prompti,
  • AI agenti,
  • avtomatizacijami,
  • workflowi,
  • bazami znanja,
  • programsko kodo,
  • podatkovnimi strukturami,
  • AI-generiranimi rezultati,
  • vsebinami tretjih oseb,
  • ter pravicami AI ponudnikov.

Uporaba AI sama po sebi ne spreminja avtomatično lastništva teh elementov.

12.2 Temeljno načelo

Pri AI projektih Go Online velja osnovno razlikovanje:

NAROČNIKOVA VSEBINA OSTANE NAROČNIKOVA.

GO ONLINE KNOW-HOW OSTANE GO ONLINE KNOW-HOW.

PRAVICE NA KONČNEM REZULTATU SE DOLOČIJO GLEDE NA POGODBO, VRSTO REZULTATA IN VELJAVNO PRAVO.

12.3 Naročnikova vsebina

Naročnik ohrani pravice na svojih predhodno obstoječih materialih, ki jih posreduje Go Online.

To lahko vključuje:

  • besedila,
  • fotografije,
  • video,
  • grafike,
  • logotipe,
  • blagovne znamke,
  • produktne podatke,
  • kataloge,
  • dokumentacijo,
  • baze podatkov,
  • interne postopke,
  • poslovne informacije,
  • strokovno znanje,
  • ter druge naročnikove materiale.

Posredovanje takšnih materialov Go Online ne pomeni prenosa njihovega lastništva, razen če je izrecno dogovorjeno drugače.

12.4 Pravica naročnika do posredovanih materialov

Naročnik je odgovoren, da ima ustrezne pravice oziroma dovoljenja za materiale, ki jih posreduje Go Online za uporabo v projektu.

To velja tudi, kadar se ti materiali uporabljajo kot:

  • vhod v AI sistem,
  • del baze znanja,
  • referenčni material,
  • gradivo za RAG,
  • gradivo za generiranje vsebin,
  • ali druga komponenta AI rešitve.

12.5 Predhodna intelektualna lastnina Go Online

Go Online ohrani vse pravice na svoji intelektualni lastnini, ki je obstajala pred konkretnim projektom ali je bila razvita neodvisno od njega.

To lahko vključuje:

  • metode dela,
  • poslovne modele,
  • tehnične pristope,
  • predloge,
  • strukture,
  • knjižnice,
  • komponente,
  • skripte,
  • avtomatizacijske vzorce,
  • programske module,
  • integracijske rešitve,
  • AI arhitekture,
  • promptne strukture,
  • agentne strukture,
  • procese,
  • dokumentacijo,
  • ter drugo znanje in know-how.

12.6 Go Online know-how

Go Online know-how vključuje praktično in tehnično znanje, pridobljeno z razvojem ter izvajanjem projektov.

To lahko vključuje zlasti:

  • način strukturiranja AI rešitev,
  • način povezovanja sistemov,
  • logiko avtomatizacij,
  • metode priprave promptov,
  • agentne arhitekture,
  • metode testiranja,
  • varnostne pristope,
  • CRM strukture,
  • prodajne procese,
  • marketinške metode,
  • sistemske strukture,
  • metode optimizacije,
  • ter druga ponovljiva znanja.

Tak know-how praviloma ne postane izključna last naročnika samo zato, ker je bil uporabljen pri izvedbi njegovega projekta.

12.7 Prompti

Prompt je lahko:

  • enostavno uporabniško navodilo,
  • kompleksna struktura navodil,
  • del poslovnega procesa,
  • tehnična konfiguracija,
  • ali del širšega AI sistema.

Pravni položaj prompta je odvisen od njegove vsebine, izvirnosti, namena in drugih okoliščin.

Ne glede na obstoj avtorske zaščite lahko prompt predstavlja:

  • poslovni know-how,
  • zaupno informacijo,
  • tehnično dokumentacijo,
  • ali pogodbeno zaščiten element sistema.

12.8 System prompti

Sistemski prompti lahko predstavljajo ključno komponento AI sistema.

Ti lahko določajo:

  • identiteto agenta,
  • njegove naloge,
  • način odločanja,
  • omejitve,
  • dostop do orodij,
  • varnostna pravila,
  • poslovno logiko,
  • način komunikacije,
  • ter druge ključne funkcije.

Sistemski prompt, ki ga razvije Go Online kot del svoje standardne metodologije ali tehnologije, praviloma ostane del Go Online know-howa, razen če je izrecno dogovorjeno drugače.

12.9 Promptne knjižnice

Zbirke:

  • promptov,
  • sistemskih navodil,
  • templateov,
  • agentnih navodil,
  • prodajnih struktur,
  • vsebinskih struktur,
  • avtomatizacijskih pravil,
  • ali drugih ponovljivih elementov

lahko predstavljajo interno knjižnico Go Online.

Naročnik z izvedbo posameznega projekta praviloma ne pridobi pravice do celotne interne knjižnice Go Online.

12.10 AI agenti

AI agent je lahko sestavljen iz več elementov, kot so:

  • prompti,
  • system prompti,
  • poslovna logika,
  • avtomatizacije,
  • API povezave,
  • baze znanja,
  • programska koda,
  • konfiguracije,
  • workflowi,
  • podatkovne strukture,
  • varnostna pravila,
  • ter drugi elementi.

Pravice na posameznih komponentah agenta se lahko razlikujejo.

Zato se AI agent ne obravnava nujno kot ena sama nedeljiva intelektualna lastnina.

12.11 Standardni Go Online agenti

Če Go Online razvije splošno uporabljiv AI agent ali agentno infrastrukturo, ki jo uporablja pri več projektih, takšna rešitev praviloma predstavlja Go Online tehnologijo oziroma know-how.

Naročniku se lahko zagotovi:

  • pravica uporabe,
  • dostop,
  • konfiguracija,
  • ali druga dogovorjena pravica,

ne da bi se s tem prenesla celotna arhitektura oziroma vse pravice na standardni rešitvi.

12.12 Custom AI agenti

Kadar Go Online razvije AI agenta posebej za naročnika, se lahko s pogodbo določi:

  • kateri deli pripadajo naročniku,
  • kateri deli ostanejo Go Online,
  • katere pravice se prenesejo,
  • katere pravice se licencirajo,
  • ter katere komponente predstavljajo predhodni Go Online know-how.

Custom rešitev ne pomeni avtomatično, da naročnik pridobi vse pravice na vsaki uporabljeni komponenti.

12.13 Custom GPT in podobne rešitve

Pri rešitvah tipa Custom GPT, custom agent, assistant ali podobnih platformskih konfiguracijah je treba razlikovati med:

  • vsebino naročnika,
  • konfiguracijo,
  • system promptom,
  • bazo znanja,
  • datotekami,
  • integracijami,
  • actions oziroma orodji,
  • kodo,
  • platformo ponudnika,
  • ter AI modelom.

Go Online lahko razvije konfiguracijo in poslovno logiko rešitve, medtem ko sama platforma oziroma osnovni model ostaja last oziroma tehnologija tretjega ponudnika.

12.14 Workflowi

Workflow oziroma poslovni tok lahko vključuje zaporedje:

DOGODEK → ANALIZA → ODLOČITEV → DEJANJE → PREVERJANJE → NADALJNJI KORAK.

Workflow, ki ga Go Online razvije kot standardno metodologijo oziroma ponovljivo rešitev, lahko predstavlja njegov poslovni know-how.

Specifični podatki in poslovna pravila naročnika znotraj takšnega workflowa ostanejo naročnikovi, če izvirajo od naročnika.

12.15 Avtomatizacije

Avtomatizacija lahko vključuje:

  • sprožilce,
  • filtre,
  • pogoje,
  • vejitve,
  • API povezave,
  • mapping podatkov,
  • skripte,
  • AI korake,
  • fallback mehanizme,
  • logging,
  • ter drugo tehnično logiko.

Pravice na avtomatizaciji se določajo glede na:

  • avtorstvo,
  • pogodbo,
  • uporabljene platforme,
  • predhodne komponente,
  • ter druge relevantne okoliščine.

12.16 Generične komponente avtomatizacij

Go Online lahko ponovno uporablja splošne:

  • module,
  • strukture,
  • kode,
  • webhook rešitve,
  • API povezave,
  • mapping metode,
  • error handling,
  • retry mehanizme,
  • arhitekturne vzorce,
  • ter druge generične elemente.

Takšne ponovno uporabne komponente ostanejo praviloma del Go Online know-howa, če ni posebej dogovorjeno drugače.

12.17 Baze znanja

AI baza znanja lahko vsebuje različne vrste vsebine.

Na primer:

NAROČNIKOVI DOKUMENTI
→ ostanejo naročnikovi.

GO ONLINE METODOLOGIJE
→ ostanejo Go Online know-how.

JAVNI VIRI
→ veljajo pravice in pogoji izvornega vira.

LICENCIRANE VSEBINE
→ veljajo pogoji konkretne licence.

AI-GENERIRANE VSEBINE
→ pravni položaj se presoja glede na način nastanka in veljavno pravo.

12.18 Struktura baze znanja

Sama struktura, organizacija, klasifikacija, povezovanje ali tehnična zasnova baze znanja lahko predstavlja ločeno komponento projekta.

Naročnikovo lastništvo dokumentov zato ne pomeni nujno tudi lastništva vseh tehničnih metod, ki jih je Go Online uporabil za organizacijo oziroma dostop do teh dokumentov.

12.19 RAG rešitve

Pri Retrieval-Augmented Generation oziroma podobnih sistemih se ločuje med:

  • izvornimi dokumenti,
  • strukturiranjem podatkov,
  • embeddings,
  • vektorsko bazo,
  • retrieval logiko,
  • prompti,
  • sistemsko konfiguracijo,
  • modelom,
  • ter aplikacijsko plastjo.

Pravice na posameznih komponentah se lahko razlikujejo.

12.20 AI output

AI output pomeni vsebino, ki jo ustvari AI sistem kot odgovor na vhod oziroma navodilo.

To lahko vključuje:

  • besedilo,
  • sliko,
  • video,
  • zvok,
  • kodo,
  • analizo,
  • priporočilo,
  • strukturo,
  • ali drug rezultat.

AI output ni avtomatično enako pravno obravnavan kot tradicionalno avtorsko delo.

12.21 Avtorskopravni položaj AI outputa

Možnost avtorske zaščite AI-generiranega rezultata je odvisna predvsem od tega, ali rezultat izpolnjuje pogoje za avtorskopravno varstvo po veljavnem pravu.

Pri tem je lahko pomemben dejanski človeški ustvarjalni prispevek.

Go Online zato ne zagotavlja, da bo vsak AI-generirani output:

  • avtorskopravno zaščiten,
  • izključno uporaben samo s strani naročnika,
  • ali pravno obravnavan kot delo z enim določenim avtorjem.

12.22 Pravice uporabe AI outputa

Kadar je AI output izdelan za naročnika kot del dogovorjenega končnega rezultata, naročnik praviloma pridobi pravico uporabe takega rezultata v obsegu, določenem:

  • s pogodbo,
  • ponudbo,
  • licenco,
  • pogoji AI ponudnika,
  • ter veljavnim pravom.

Če je potrebno ekskluzivno oziroma širše pravno upravičenje, se to lahko posebej uredi v pogodbi.

12.23 AI output ni nujno unikaten

Generativni AI sistemi lahko različnim uporabnikom ustvarijo:

  • enake,
  • podobne,
  • ali vsebinsko primerljive rezultate.

Go Online zato ne zagotavlja popolne unikatnosti AI outputa, razen kadar je takšno jamstvo posebej dogovorjeno in ga je mogoče razumno zagotoviti.

12.24 Človeško dodelani AI output

Če Go Online AI output:

  • bistveno preoblikuje,
  • kreativno uredi,
  • kombinira,
  • dopolni,
  • strukturira,
  • ali drugače avtorsko obdela,

lahko končni rezultat vsebuje tako AI elemente kot človeški avtorski prispevek.

Pravice na takem končnem izdelku se določajo glede na pogodbo in veljavno pravo.

12.25 Programska koda

AI-generirana ali z AI podprta programska koda se obravnava skupaj z:

  • pravicami razvijalcev,
  • pogodbenimi pravicami,
  • licencami,
  • odprtokodnimi komponentami,
  • ter pravili AI ponudnika.

Pri projektu se lahko razlikuje med:

  • namensko razvito kodo,
  • standardnimi Go Online moduli,
  • odprtokodno kodo,
  • licencirano kodo,
  • in kodo tretjih oseb.

12.26 Prenos pravic na programski kodi

Pri namensko razviti programski kodi se pravice določajo skladno s pogodbo in veljavnim avtorskim pravom.

Kadar zakon ali pogodba določa prenos materialnih pravic na naročnika, se tak prenos nanaša na ustrezno avtorskopravno varovano komponento, ne pa avtomatično tudi na predhodni Go Online know-how, knjižnice ali druge ločene elemente, če ni dogovorjeno drugače.

12.27 Platforme tretjih oseb

Naročnik ne pridobi pravic na tehnologiji tretjih ponudnikov samo zato, ker je ta vključena v njegov projekt.

To lahko vključuje:

  • AI modele,
  • SaaS platforme,
  • CRM,
  • avtomatizacijske platforme,
  • API-je,
  • knjižnice,
  • plugine,
  • teme,
  • podatkovne baze,
  • ali druge zunanje tehnologije.

Za njih še naprej veljajo pogoji in licence posameznega ponudnika.

12.28 Open-source in druge licence

Če projekt uporablja odprtokodne ali druge licencirane komponente, se njihove pravice in obveznosti določajo po konkretni licenci.

Pogodba z Go Online ne more naročniku zagotoviti širših pravic na komponenti tretje osebe, kot jih dovoljuje njena licenca.

12.29 Model sam ni last naročnika

Če projekt uporablja model zunanjega AI ponudnika, naročnik ne pridobi lastništva nad osnovnim AI modelom.

Naročnik lahko pridobi dostop oziroma pravico uporabe funkcionalnosti modela skladno s pogoji ponudnika.

12.30 Fine-tuning in prilagojeni modeli

Če se za naročnika izvaja:

  • fine-tuning,
  • dodatno treniranje,
  • konfiguracija,
  • prilagoditev,
  • ali drug način specializacije modela,

se pravice na:

  • učnih podatkih,
  • konfiguraciji,
  • adapterjih,
  • rezultatih,
  • osnovnem modelu,
  • ter tehnični metodologiji

določijo glede na pogodbo in pogoje osnovnega ponudnika.

12.31 Podatki za fine-tuning

Naročnik ohrani pravice na svojih podatkih, ki jih zagotovi za prilagoditev modela, pod pogoji veljavne pogodbe.

Go Online teh podatkov ne pridobi v last zgolj zato, ker jih tehnično obdela.

12.32 Internal Tools Go Online

Go Online lahko pri projektih uporablja lastna interna orodja.

To lahko vključuje:

  • promptne generatorje,
  • agente,
  • avtomatizacijske knjižnice,
  • interne dashboarde,
  • SOP-je,
  • skripte,
  • analizne modele,
  • projektne predloge,
  • razvojna orodja,
  • ter druge interne sisteme.

Naročnik praviloma ne pridobi pravice do teh orodij samo zato, ker so bila uporabljena za izvedbo njegovega projekta.

12.33 Ponovna uporaba znanja

Go Online lahko pri prihodnjih projektih uporablja splošno znanje in izkušnje, pridobljene pri svojem delu.

Pri tem ne sme neupravičeno razkriti:

  • zaupnih informacij naročnika,
  • naročnikovih poslovnih skrivnosti,
  • osebnih podatkov,
  • ali druge zaščitene vsebine.

Ločiti je treba med:

SPLOŠNIM KNOW-HOWOM, ki je ponovno uporaben,

in

ZAUPNO INFORMACIJO NAROČNIKA, ki se ne sme neupravičeno razkrivati.

12.34 Prepoved kopiranja Go Online sistema

Naročnik, partner, talent ali druga oseba brez ustreznega dovoljenja ne sme kopirati, distribuirati ali komercialno uporabljati zaščitenih notranjih komponent Go Online sistema.

To lahko vključuje zlasti:

  • interne agentne arhitekture,
  • sistemske prompte,
  • promptne knjižnice,
  • metodologije,
  • interne workflowe,
  • interne avtomatizacijske knjižnice,
  • poslovne modele,
  • dokumentacijo,
  • ter druge zaščitene elemente.

12.35 Dostop ni enako lastništvo

Dostop do:

  • AI agenta,
  • workflowa,
  • avtomatizacije,
  • baze znanja,
  • dashboarda,
  • prompta,
  • ali platforme

ne pomeni avtomatičnega prenosa lastništva oziroma vseh pravic na tej rešitvi.

Pravice uporabe in lastništva se določijo posebej.

12.36 Handover naročniku

Pri predaji AI sistema se lahko naročniku prenese oziroma zagotovi:

  • dostop,
  • dokumentacija,
  • konfiguracija,
  • administratorske pravice,
  • izvozi,
  • koda,
  • baze znanja,
  • ali druge komponente,

v obsegu, določenem s ponudbo oziroma pogodbo.

Predaja sistema ne vključuje avtomatično internih Go Online orodij ali know-howa, ki niso del dogovorjenega rezultata.

12.37 White-label rešitve

Če se Go Online rešitev uporablja kot white-label produkt, se pravice uporabe, blagovne znamke, distribucije, preprodaje in sprememb posebej določijo s pogodbo.

White-label uporaba sama po sebi ne pomeni prenosa osnovne intelektualne lastnine.

12.38 Ekskluzivnost

Če naročnik želi, da določena:

  • AI rešitev,
  • avtomatizacija,
  • workflow,
  • agent,
  • ali druga komponenta

ne bo uporabljena pri drugih naročnikih, mora biti takšna ekskluzivnost posebej dogovorjena.

Ekskluzivnost lahko vpliva na ceno projekta.

12.39 Kršitve pravic tretjih oseb

Go Online si prizadeva uporabljati AI rešitve in materiale na način, ki spoštuje pravice tretjih oseb.

Ker AI sistemi lahko ustvarijo vsebine, katerih izvor ali podobnost z obstoječimi deli ni vedno očitna, absolutnega jamstva, da vsak AI output nikoli ne bo podoben obstoječi vsebini, ni mogoče zagotoviti.

Pri pomembni komercialni uporabi se zato lahko izvede dodatno preverjanje.

12.40 Zahtevki tretjih oseb

Če se pojavi zahtevek zaradi domnevne kršitve intelektualne lastnine, morajo relevantne strani glede na okoliščine:

  • pravočasno izmenjati informacije,
  • ohraniti dokaze,
  • preveriti izvor vsebine,
  • preveriti uporabljene licence,
  • preveriti AI ponudnika,
  • ter sodelovati pri reševanju zadeve.

Odgovornost se presoja glede na dejanski vzrok, pogodbo in veljavno pravo.

12.41 Pogodbena ureditev ima prednost

Ker so AI projekti lahko zelo različni, se lahko posamezno vprašanje intelektualne lastnine podrobneje uredi v:

  • ponudbi,
  • pogodbi,
  • aneksu,
  • licenci,
  • projektni specifikaciji,
  • ali drugem pisnem dogovoru.

Poseben dogovor za konkretni projekt ima glede teh vprašanj prednost pred splošnim pravilom te politike, če ni v nasprotju z obveznim pravom.

12.42 Evidenca ključnih komponent

Pri kompleksnejših AI projektih se lahko vodi evidenca:

NAROČNIKOVA IP
→ vhodni podatki in materiali.

GO ONLINE IP
→ predhodne metode, orodja in know-how.

PROJECT IP
→ namensko izdelani projektni elementi.

THIRD-PARTY IP
→ AI modeli, platforme, knjižnice in druge licence.

AI OUTPUT
→ generirani rezultati z ustreznim pravnim statusom.

Takšno razlikovanje zmanjšuje nesporazume glede lastništva in uporabe sistema.

12.43 Končna določba poglavja

AI projekt je pogosto sestavljen iz več različnih plasti intelektualne lastnine.

Zato Go Online uporablja temeljno načelo:

NAROČNIKOVI PODATKI OSTANEJO NAROČNIKOVI → GO ONLINE KNOW-HOW OSTANE GO ONLINE → TRETJE TEHNOLOGIJE OSTANEJO POD POGOJI TRETJIH PONUDNIKOV → PRAVICE NA KONČNEM REZULTATU SE DOLOČIJO S POGODBO IN VELJAVNIM PRAVOM.

Posebej se razlikuje med:

VSEBINO → TEHNOLOGIJO → KNOW-HOWOM → LICENCO → DOSTOPOM → LASTNIŠTVOM.

Dostop do sistema ni enako lastništvo sistema.

Plačilo projekta ni avtomatično nakup celotne Go Online metodologije.

Uporaba Go Online know-howa pri projektu ne pomeni njegovega prenosa naročniku.

Cilj te ureditve je naročniku zagotoviti jasne in praktično uporabne pravice na dogovorjenem rezultatu, hkrati pa Go Online omogočiti zaščito in nadaljnji razvoj svojih metod, tehnologij, agentov, avtomatizacij in znanja.

13. TOČNOST IN OMEJITVE AI

13.1 Namen poglavja

Umetna inteligenca lahko pomembno izboljša hitrost, kakovost, analitiko in avtomatizacijo dela, vendar njeni rezultati niso avtomatično pravilni, popolni ali primerni za uporabo.

AI sistemi lahko ustvarijo rezultat, ki je:

  • napačen,
  • nepopoln,
  • zastarel,
  • netočen,
  • napačno interpretiran,
  • pristranski,
  • tehnično neustrezen,
  • ali drugače neprimeren za konkretni namen.

Zato se AI rezultat ne obravnava avtomatično kot preverjeno dejstvo.

13.2 AI lahko naredi napako

AI lahko poda napačen rezultat tudi takrat, ko je odgovor predstavljen samozavestno in prepričljivo.

To lahko vključuje:

  • napačne številke,
  • napačne zaključke,
  • napačne datume,
  • napačna imena,
  • napačne tehnične podatke,
  • napačne pravne navedbe,
  • napačne izračune,
  • ali druge napačne informacije.

Način predstavitve odgovora ni dokaz njegove pravilnosti.

13.3 Halucinacije

Generativni AI lahko ustvari informacijo, ki zveni verjetno, vendar v resnici ni pravilna oziroma sploh ne obstaja.

Tak pojav lahko vključuje izmišljene:

  • vire,
  • raziskave,
  • zakone,
  • sodne odločbe,
  • statistike,
  • citate,
  • podjetja,
  • produkte,
  • funkcije,
  • reference,
  • ali druge podatke.

Tak rezultat se lahko imenuje AI halucinacija.

Zato se pomembne informacije preverjajo pri zanesljivem viru.

13.4 Zastarele informacije

AI model lahko temelji na podatkih, ki niso popolnoma aktualni.

Tudi sistemi z dostopom do zunanjih virov lahko:

  • pridobijo zastarel vir,
  • napačno interpretirajo datum,
  • ne zaznajo nove spremembe,
  • ali uporabijo starejšo različico podatka.

Posebno previdnost se uporablja pri informacijah, ki se pogosto spreminjajo, kot so:

  • zakonodaja,
  • cene,
  • programska oprema,
  • tehnične specifikacije,
  • tržni podatki,
  • poslovni podatki,
  • regulatorne zahteve,
  • ter aktualni dogodki.

13.5 Napačna interpretacija podatkov

AI lahko pravilne podatke napačno interpretira.

Do tega lahko pride zaradi:

  • nepopolnega konteksta,
  • dvoumnega vprašanja,
  • napačne klasifikacije,
  • napačnega sklepanja,
  • neustrezne statistične interpretacije,
  • ali drugih omejitev modela.

Pravilni vhodni podatki zato ne zagotavljajo avtomatično pravilnega zaključka.

13.6 Slabi vhodni podatki

AI rezultat je pogosto neposredno odvisen od kakovosti vhodnih podatkov.

Velja načelo:

SLABI PODATKI → SLABA ANALIZA → SLAB REZULTAT.

Če so vhodni podatki:

  • napačni,
  • nepopolni,
  • zastareli,
  • pristranski,
  • podvojeni,
  • napačno označeni,
  • ali drugače neustrezni,

lahko AI ustvari napačen rezultat tudi, če sam sistem deluje tehnično pravilno.

13.7 Napačen kontekst

AI lahko napačno razume:

  • namen naloge,
  • poslovni kontekst,
  • pomen posamezne besede,
  • odnose med podatki,
  • ali posebne okoliščine projekta.

Zato je kakovost navodil in konteksta pomemben del kakovosti rezultata.

13.8 Omejena sposobnost razumevanja

AI ne razume poslovnega, človeškega ali družbenega konteksta na enak način kot človek.

Lahko prepozna vzorce in ustvari zelo kakovosten rezultat, vendar lahko spregleda:

  • neizrečene okoliščine,
  • kulturne posebnosti,
  • poslovne odnose,
  • ironijo,
  • konflikt interesov,
  • reputacijsko tveganje,
  • ali druge elemente, ki jih človek oceni na podlagi širšega konteksta.

13.9 AI-generirana koda

AI lahko ustvari programsko kodo, ki:

  • ne deluje,
  • vsebuje napake,
  • vsebuje varnostne ranljivosti,
  • uporablja zastarele knjižnice,
  • vsebuje neustrezno arhitekturo,
  • povzroča slabo zmogljivost,
  • ali ni združljiva z obstoječim sistemom.

Zato AI-generirana koda ne sme biti avtomatično uporabljena v pomembnem produkcijskem okolju brez ustreznega pregleda in testiranja.

13.10 Tehnično pravilna koda ni nujno poslovno pravilna

Koda lahko tehnično deluje in je kljub temu napačna glede na:

  • poslovna pravila,
  • uporabniške zahteve,
  • varnostne zahteve,
  • pravice dostopa,
  • ali želeni rezultat.

Zato tehnično uspešen rezultat ni avtomatično tudi poslovno pravilen rezultat.

13.11 Pristranskost

AI sistemi lahko ustvarjajo pristranske rezultate.

Pristranskost lahko izhaja iz:

  • podatkov za učenje,
  • načina zasnove modela,
  • vhodnih podatkov,
  • vprašanja uporabnika,
  • sistemskih navodil,
  • ali konteksta uporabe.

Pristranskost je posebej pomembna pri:

  • odločanju o ljudeh,
  • zaposlovanju,
  • segmentaciji,
  • priporočilih,
  • ocenjevanju,
  • profiliranju,
  • ter drugih procesih, ki lahko vplivajo na posameznike.

13.12 Diskriminatorni rezultati

AI se ne sme avtomatično uporabljati za odločanje, če obstaja pomembno tveganje diskriminacije ali neupravičeno različne obravnave.

Pri takšnih procesih se lahko zahtevajo:

  • dodatni pregledi,
  • testiranje,
  • spremljanje rezultatov,
  • omejitev uporabe,
  • ter človeška odločitev.

13.13 Verjetnostni značaj AI

Veliko AI sistemov deluje verjetnostno.

To pomeni, da lahko isti oziroma zelo podoben vhod:

  • ob različnih izvedbah ustvari drugačen rezultat,
  • poda drugačno razlago,
  • ali predlaga drugačno rešitev.

Takšna variabilnost je lahko normalna lastnost sistema in ne nujno tehnična napaka.

13.14 Nedeterminističnost

AI sistem zato ni vedno primeren za procese, kjer je zahtevan popolnoma enak rezultat pri vsakem izvajanju.

Pri takšnih primerih se lahko uporabijo:

  • klasična programska logika,
  • fiksna pravila,
  • dodatne validacije,
  • ali kombinacija AI in determinističnega sistema.

13.15 Omejitve matematičnih in logičnih nalog

AI lahko napačno izvede tudi:

  • izračun,
  • logično sklepanje,
  • finančni model,
  • statistično analizo,
  • ali drugo strukturirano nalogo.

Pomembni izračuni se zato preverijo z ustreznimi orodji oziroma metodami.

13.16 Omejitve pri pravnih informacijah

AI lahko:

  • uporabi napačen zakon,
  • uporabi staro različico zakona,
  • napačno razlaga določbo,
  • ustvari neobstoječ člen,
  • ali spregleda relevantno izjemo.

Zato se AI rezultat pri pomembnih pravnih vprašanjih ne uporablja kot edini vir.

13.17 Omejitve pri finančnih informacijah

AI lahko napačno interpretira:

  • finančne rezultate,
  • davčna pravila,
  • napovedi,
  • stroške,
  • tržne informacije,
  • ali investicijske podatke.

Pomembne finančne odločitve morajo temeljiti na preverjenih podatkih in ustrezni strokovni presoji.

13.18 Omejitve pri zdravstvenih informacijah

AI lahko pomaga pri strukturiranju ali pojasnjevanju zdravstvenih informacij, vendar ne zagotavlja pravilne diagnoze ali zdravljenja.

Pri pomembnih zdravstvenih vprašanjih je potrebna ustrezna strokovna presoja.

13.19 Omejitve pri slikah in videu

AI-generirane slike in video lahko vsebujejo:

  • anatomske napake,
  • napačne detajle,
  • napačne izdelke,
  • nepravilne napise,
  • izmišljene elemente,
  • ali druge vizualne nepravilnosti.

Realističen videz vsebine ne pomeni nujno, da vsebina prikazuje resničnost.

13.20 Omejitve pri transkripciji in zvoku

AI lahko pri obdelavi zvoka napačno:

  • prepozna besedo,
  • prepozna govorca,
  • razume številko,
  • interpretira ime,
  • ali določi pomen izjave.

Pomembne transkripcije se zato po potrebi preverijo z izvirnim posnetkom.

13.21 Omejitve prevodov

AI-prevod je lahko slovnično tekoč in kljub temu:

  • napačno prevede pomen,
  • izpusti pomemben del,
  • napačno interpretira strokovni izraz,
  • ali spremeni pravni oziroma poslovni pomen.

Pri pomembnih dokumentih je zato lahko potreben človeški pregled prevoda.

13.22 Omejitve povzetkov

AI lahko pri povzemanju:

  • izpusti pomemben podatek,
  • spremeni poudarek,
  • napačno poveže informacije,
  • ali preveč poenostavi vsebino.

Povzetek zato ne sme avtomatično nadomestiti izvornega dokumenta pri pomembnih odločitvah.

13.23 Omejitve pri virih

AI lahko navede vir, ki:

  • ne obstaja,
  • ne podpira trditve,
  • je zastarel,
  • je slabše kakovosti,
  • ali je bil napačno interpretiran.

Pomembne vire se zato preverja neposredno.

13.24 Samozavesten ton ni indikator kakovosti

AI lahko napačen odgovor predstavi z zelo visoko stopnjo navidezne samozavesti.

Zato uporabnik ne sme enačiti:

SAMOZAVESTNEGA ODGOVORA = PRAVILNEGA ODGOVORA.

13.25 Ocena tveganja

Stopnja preverjanja AI rezultata je odvisna od posledic morebitne napake.

Primer:

NIZKO TVEGANJE
ideja za naslov objave.

SREDNJE TVEGANJE
marketinško besedilo oziroma analiza kampanje.

VISOKO TVEGANJE
pogodba, pomembna finančna odločitev, odločanje o posamezniku ali sprememba produkcijskega sistema.

Višje tveganje zahteva višjo stopnjo preverjanja.

13.26 Preverjanje rezultatov

Preverjanje lahko vključuje:

  • primerjavo z izvornimi podatki,
  • preverjanje uradnega vira,
  • drugi AI model,
  • človeški pregled,
  • strokovni pregled,
  • avtomatizirani test,
  • code review,
  • varnostni pregled,
  • matematični izračun,
  • ali drugo primerno metodo.

13.27 Dvojno preverjanje

Pri pomembnih podatkih lahko Go Online uporabi načelo dvojnega preverjanja.

Primer:

AI REZULTAT → NEODVISEN VIR → ČLOVEŠKA POTRDITEV.

To zmanjša možnost, da bi ena sama napačna AI interpretacija postala podlaga za pomembno odločitev.

13.28 Odgovornost uporabnika

Uporabnik AI mora razumeti, da AI ni nezmotljiv vir resnice.

Pred uporabo rezultata mora glede na tveganje oceniti:

  • ali je rezultat smiseln,
  • ali je dovolj zanesljiv,
  • ali zahteva dodatno preverjanje,
  • ter ali je primeren za konkreten namen.

13.29 Odgovornost pri avtomatizaciji

Če AI rezultat neposredno sproži avtomatizirano dejanje, je tveganje napake lahko večje kot pri običajnem informativnem odgovoru.

Zato se pri takšnih sistemih uporabljajo:

  • validacije,
  • omejitve,
  • human approval,
  • logging,
  • monitoring,
  • in kill switch,

kadar je to glede na tveganje potrebno.

13.30 Spremembe modela

Kakovost in vedenje AI sistema se lahko spremenita tudi brez spremembe Go Online sistema, če zunanji ponudnik:

  • posodobi model,
  • spremeni način delovanja,
  • spremeni varnostne filtre,
  • ali spremeni drugo funkcionalnost.

Rezultat, ki je bil prej stabilen, lahko zato kasneje zahteva ponovno testiranje.

13.31 Testiranje po večjih spremembah

Pomembnejše AI rešitve se lahko ponovno testirajo ob:

  • zamenjavi modela,
  • spremembi prompta,
  • spremembi baze znanja,
  • spremembi podatkovnega vira,
  • spremembi avtomatizacije,
  • ali drugi bistveni spremembi.

13.32 Noben AI rezultat ni absolutno jamstvo

Go Online ne zagotavlja, da bo posamezni AI sistem ali rezultat:

  • vedno pravilen,
  • vedno popoln,
  • vedno aktualen,
  • vedno nepristranski,
  • vedno varen,
  • ali vedno primeren za vse možne načine uporabe.

Takšno absolutno jamstvo glede na naravo tehnologije ni realno.

13.33 AI ni nadomestilo za zdravo presojo

AI lahko zelo izboljša delo človeka, vendar ne odpravlja potrebe po:

  • kritičnem razmišljanju,
  • strokovnem znanju,
  • preverjanju,
  • odgovornosti,
  • ter človeški presoji.

Največja vrednost nastane, ko se AI uporablja kot orodje v dobro zasnovanem procesu.

13.34 Končna določba poglavja

Go Online umetne inteligence ne predstavlja kot nezmotljive tehnologije.

AI lahko:

NAREDI NAPAKO → HALUCINIRA → UPORABI ZASTAREL PODATEK → NAPAČNO INTERPRETIRA → GENERIRA SLABO KODO → USTVARI PRISTRANSKI REZULTAT.

Zato velja osnovno načelo:

AI REZULTAT NI DEJSTVO, DOKLER STOPNJA TVEGANJA NE UPRAVIČUJE ZAUPANJA ALI GA USTREZNO PREVERIMO.

Pri uporabi AI Go Online upošteva:

KAKOVOST VHODA → KAKOVOST MODELA → KONTEKST → TVEGANJE → PREVERJANJE → ČLOVEŠKO PRESOJO.

Cilj ni doseči nerealno pričakovanje popolnoma nezmotljivega AI, temveč zgraditi procese, v katerih je možnost napake prepoznana, nadzorovana in sorazmerno obvladovana.

14. PREPOVEDANE UPORABE AI

14.1 Namen poglavja

Go Online umetno inteligenco uporablja za zakonite, legitimne in poslovno upravičene namene.

AI se ne sme uporabljati za dejavnosti, ki so:

  • nezakonite,
  • goljufive,
  • zavajajoče,
  • diskriminatorne,
  • škodljive,
  • manipulativne,
  • varnostno nevarne,
  • ali v nasprotju s pravicami drugih oseb.

Prepoved velja ne glede na to, ali AI:

  • pripravi vsebino,
  • poda navodila,
  • analizira podatke,
  • avtomatizira proces,
  • izvaja dejanje,
  • ali deluje kot agent.

14.2 Goljufije

AI se ne sme uporabljati za pripravo ali izvajanje goljufivih dejavnosti.

To vključuje zlasti:

  • lažne ponudbe,
  • lažne račune,
  • ponarejene dokumente,
  • lažne dokaze,
  • lažne poslovne informacije,
  • lažne rezultate,
  • izmišljene reference,
  • lažne identitete,
  • ali druge zavajajoče aktivnosti z namenom pridobitve neupravičene koristi.

14.3 Lažno predstavljanje

AI se ne sme uporabljati za neupravičeno predstavljanje kot druga:

  • oseba,
  • podjetje,
  • zaposleni,
  • naročnik,
  • partner,
  • institucija,
  • ali druga organizacija.

Prepoved vključuje tudi avtomatizirano komunikacijo, katere namen je ustvariti napačen vtis o identiteti pošiljatelja.

14.4 Deepfake zlorabe

Prepovedana je uporaba AI za izdelavo ali distribucijo zavajajočih sintetičnih:

  • fotografij,
  • videov,
  • glasov,
  • izjav,
  • ali drugih vsebin,

ki resnično osebo prikazujejo, kot da je nekaj povedala ali storila, če to ni res in za takšno uporabo ni ustrezne podlage.

Posebej je prepovedana uporaba deepfake vsebin za:

  • goljufije,
  • izsiljevanje,
  • diskreditacijo,
  • politično ali poslovno manipulacijo,
  • lažno oglaševanje,
  • ali druge škodljive namene.

14.5 Zloraba identitete in glasu

AI se ne sme uporabljati za neupravičeno kloniranje ali posnemanje:

  • glasu,
  • obraza,
  • podpisa,
  • komunikacijskega sloga,
  • ali drugih prepoznavnih značilnosti osebe

z namenom ustvarjanja zavajajočega vtisa avtentičnosti.

14.6 Diskriminacija

AI se ne sme uporabljati za nedovoljeno diskriminacijo posameznika ali skupine.

Posebna previdnost velja pri AI sistemih, ki se uporabljajo pri:

  • zaposlovanju,
  • izbiri sodelavcev,
  • ocenjevanju kandidatov,
  • kreditnih ali finančnih odločitvah,
  • določanju dostopa do storitev,
  • profiliranju,
  • ali drugih pomembnih odločitvah o posameznikih.

14.7 Pristranskost kot orodje za diskriminacijo

AI sistema ni dovoljeno namenoma konfigurirati tako, da neupravičeno daje prednost ali škoduje določenim posameznikom oziroma skupinam.

Morebitna avtomatizirana segmentacija mora imeti legitimen namen in ustrezno podlago.

14.8 Kršitve zasebnosti

AI se ne sme uporabljati za neupravičeno:

  • zbiranje osebnih podatkov,
  • združevanje podatkov,
  • profiliranje,
  • spremljanje,
  • analiziranje zasebne komunikacije,
  • ali drugo poseganje v zasebnost posameznika.

Uporaba javno dostopnega podatka sama po sebi ne pomeni, da je njegova vsakršna nadaljnja uporaba dovoljena.

14.9 Nezakonito nadzorovanje

AI se ne sme uporabljati za nezakonito ali neupravičeno:

  • spremljanje oseb,
  • prepoznavanje posameznikov,
  • sledenje vedenju,
  • analiziranje lokacije,
  • ali množično nadzorovanje.

Takšne uporabe zahtevajo posebno presojo zakonitosti in sorazmernosti.

14.10 Kraja podatkov

AI se ne sme uporabljati za pridobivanje podatkov, do katerih uporabnik nima ustrezne pravice dostopa.

To vključuje:

  • krajo poverilnic,
  • krajo podatkovnih baz,
  • pridobivanje zaupnih dokumentov,
  • pridobivanje poslovnih skrivnosti,
  • nepooblaščeno ekstrakcijo podatkov,
  • ali drugo neupravičeno pridobivanje informacij.

14.11 Data exfiltration

Prepovedana je uporaba AI sistema ali agenta za prenos informacij iz dovoljenega okolja v okolje oziroma osebi, ki do teh informacij ni upravičena.

To velja tudi, če je prenos izveden:

  • preko API,
  • e-pošte,
  • datoteke,
  • webhooka,
  • chata,
  • ali druge avtomatizacije.

14.12 Obhod varnostnih sistemov

AI se ne sme uporabljati za nedovoljeno:

  • obhajanje avtentikacije,
  • obhod uporabniških pravic,
  • obhod MFA,
  • odstranjevanje varnostnih omejitev,
  • pridobivanje administratorskih pravic,
  • ali drugo izogibanje varnostnim mehanizmom.

14.13 Spreminjanje lastnih pooblastil

AI agent ne sme samovoljno:

  • povečevati svojih pravic,
  • spreminjati uporabniških vlog,
  • odstranjevati kontrol,
  • izklapljati logginga,
  • odstranjevati human approval,
  • ali širiti svojih dostopov.

Takšno vedenje se šteje za varnostni incident.

14.14 Zlonamerna koda

AI se ne sme uporabljati za razvoj, distribucijo ali izboljševanje zlonamerne kode z namenom škodovanja.

To lahko vključuje:

  • malware,
  • ransomware,
  • spyware,
  • krajo poverilnic,
  • destruktivno kodo,
  • skrite backdoor mehanizme,
  • ali druge zlonamerne programske rešitve.

14.15 Varnostno raziskovanje

Prepoved zlonamerne kode ne preprečuje legitimnega:

  • varnostnega testiranja,
  • analize ranljivosti,
  • penetracijskega testiranja,
  • code reviewa,
  • ali raziskovanja kibernetske varnosti,

če se izvaja z ustreznim dovoljenjem in v dovoljenem okolju.

14.16 Neavtorizirano testiranje sistemov

AI se ne sme uporabljati za varnostno testiranje sistemov tretjih oseb brez ustreznega dovoljenja.

Dejstvo, da je sistem dostopen preko interneta, ne pomeni dovoljenja za njegovo testiranje.

14.17 Kršitve intelektualne lastnine

AI se ne sme uporabljati za namerno:

  • kopiranje zaščitenih del,
  • odstranjevanje licenčnih omejitev,
  • kršitev avtorskih pravic,
  • neupravičeno uporabo blagovnih znamk,
  • krajo kode,
  • krajo dizajna,
  • ali drugo kršitev intelektualne lastnine.

14.18 Odstranjevanje oznak in zaščit

AI se ne sme uporabljati za namen neupravičenega odstranjevanja:

  • watermarkov,
  • informacij o avtorstvu,
  • licenčnih oznak,
  • tehničnih zaščit,
  • ali drugih elementov,

če bi bil namen takšne odstranitve obhod pravic imetnika.

14.19 Lažne reference in social proof

Prepovedano je ustvarjanje lažnih:

  • ocen,
  • mnenj strank,
  • testimonialov,
  • uporabniških izkušenj,
  • case studyjev,
  • priporočil,
  • ali drugih oblik social proofa,

ki so predstavljene kot resnične.

14.20 Lažni poslovni rezultati

AI se ne sme uporabljati za prikazovanje izmišljenih:

  • prodajnih rezultatov,
  • prihodkov,
  • števila uporabnikov,
  • ROI,
  • rezultatov kampanj,
  • konverzij,
  • ali drugih poslovnih kazalnikov

kot dejanskih rezultatov.

14.21 Manipulativne aktivnosti

AI se ne sme uporabljati za nesprejemljivo manipuliranje posameznikov.

To lahko vključuje uporabo:

  • zavajajočih informacij,
  • lažnih občutkov nujnosti,
  • prikritega vplivanja,
  • lažnih identitet,
  • izmišljenih priporočil,
  • ali drugih zavajajočih tehnik

z namenom neupravičenega vplivanja na odločitev posameznika.

14.22 Dark patterns

Go Online AI sistemov ne uporablja namenoma za ustvarjanje nedovoljenih ali zavajajočih uporabniških vmesnikov oziroma procesov, katerih namen je uporabnika pripraviti do dejanja, ki ga sicer ne bi želel izvesti.

14.23 Manipulacija ranljivih oseb

Posebno nesprejemljiva je uporaba AI za izkoriščanje:

  • otrok,
  • starejših,
  • oseb v finančni stiski,
  • oseb z zmanjšano sposobnostjo presoje,
  • ali drugih ranljivih posameznikov.

14.24 Nezakonite marketinške aktivnosti

AI se ne sme uporabljati za avtomatiziranje nezakonitih ali nedovoljenih marketinških dejavnosti.

To lahko vključuje:

  • nedovoljeno množično pošiljanje,
  • zavajajoče oglase,
  • prikrito oglaševanje,
  • lažne profile,
  • lažne komentarje,
  • neupravičeno zbiranje kontaktov,
  • ali druge aktivnosti v nasprotju z veljavnimi pravili.

14.25 Spam in množične zlorabe

AI agenti se ne smejo uporabljati za nekontrolirano množično:

  • pošiljanje sporočil,
  • komentiranje,
  • objavljanje,
  • ustvarjanje računov,
  • ali drugo avtomatizirano vedenje,

ki predstavlja spam, zlorabo platforme ali kršitev pravil ponudnika.

14.26 Zavajajoče oglaševanje

AI se ne uporablja za ustvarjanje oglasov, ki namenoma:

  • prikazujejo lažne lastnosti izdelka,
  • ustvarjajo lažne zdravstvene učinke,
  • navajajo neresnične cene,
  • skrivajo pomembne pogoje,
  • ali na drug način zavajajo potrošnika.

14.27 Nezakonite finančne aktivnosti

AI se ne sme uporabljati za:

  • finančne prevare,
  • pranje denarja,
  • ponarejanje transakcij,
  • prikrivanje nezakonitega izvora sredstev,
  • ali druge nezakonite finančne dejavnosti.

14.28 Lažna dokumentacija

Prepovedano je ustvarjanje lažnih oziroma ponarejenih:

  • računov,
  • pogodb,
  • potrdil,
  • certifikatov,
  • dokazil,
  • bančnih dokumentov,
  • identifikacijskih dokumentov,
  • ali druge dokumentacije

z namenom zavajanja.

14.29 Nezakonito odločanje o posameznikih

AI se ne sme uporabljati za avtomatizirano odločanje o posameznikih na način, ki je v nasprotju z veljavno zakonodajo ali brez potrebnih zaščitnih ukrepov.

Pri pomembnih odločitvah se upoštevajo:

  • pravna podlaga,
  • transparentnost,
  • človeški nadzor,
  • možnost ugovora,
  • ter druge zahtevane zaščite.

14.30 Zloraba zaupnih informacij

AI se ne sme uporabljati za pridobivanje ali razkrivanje:

  • poslovnih skrivnosti,
  • zaupnih podatkov naročnikov,
  • notranjih dokumentov,
  • sistemskih promptov,
  • baz znanja,
  • ali drugih zaupnih informacij

brez ustreznega pooblastila.

14.31 Obhod sistemskih pravil AI

Prepovedano je namerno uporabljati tehnike, katerih namen je AI sistem pripraviti do kršitve:

  • varnostnih pravil,
  • pravil dostopa,
  • poslovnih omejitev,
  • ali drugih zaščitnih mehanizmov,

če za takšno testiranje ni ustreznega dovoljenja.

14.32 Neodobrena uporaba AI agentov

AI agenta ni dovoljeno uporabljati za namen, ki presega njegov odobren namen ali pooblastila.

Primer:

agent, namenjen pripravi osnutkov e-pošte, se ne sme samovoljno uporabiti za množično samodejno pošiljanje sporočil.

14.33 Nezakonito zbiranje podatkov

AI in avtomatizacije se ne smejo uporabljati za zbiranje podatkov z:

  • nedovoljenim scrapingom,
  • obhodom tehničnih zaščit,
  • nepooblaščenim dostopom,
  • ali drugim načinom,

ki krši veljavne pravice ali pravila.

14.34 Škodljiva avtomatizacija

Prepovedana je avtomatizacija procesa, če je njegov osnovni namen nezakonit ali škodljiv.

Dejstvo, da proces izvaja AI namesto človeka, ne spremeni njegove pravne ali etične narave.

14.35 AI ne sme ustvarjati pravne fikcije

AI se ne sme uporabljati za ustvarjanje lažnega vtisa, da:

  • je določen dokument odobrila institucija,
  • obstaja določena licenca,
  • obstaja poslovno partnerstvo,
  • obstaja certifikat,
  • obstaja strokovna potrditev,
  • ali obstaja druga formalna podlaga,

če to ni res.

14.36 Zloraba blagovne znamke Go Online

AI se ne sme uporabljati za ustvarjanje vsebine ali izvajanje dejanj, ki ustvarjajo napačen vtis, da je določeno:

  • stališče,
  • ponudbo,
  • partnerstvo,
  • storitev,
  • ali dejanje

odobril Go Online, če za to ni ustreznega pooblastila.

14.37 Zloraba naročnikove blagovne znamke

Enako velja za naročnike.

AI agent ne sme brez ustreznega pooblastila objavljati ali komunicirati v imenu naročnika na način, ki presega odobreni namen.

14.38 Uporaba v nasprotju s pravili platform

Go Online uporabnike AI opozarja, da morajo poleg zakonodaje spoštovati tudi legitimne pogoje uporabe posamezne platforme.

AI se ne sme uporabljati za sistematično obhajanje omejitev platforme ali zlorabo njenih storitev.

14.39 Zahteva naročnika ne odpravi prepovedi

Če naročnik, partner, talent ali druga oseba zahteva izvedbo prepovedane AI aktivnosti, Go Online takšne zahteve ni dolžan izvesti.

Navodilo naročnika ne spremeni nezakonite ali nesprejemljive aktivnosti v dovoljeno aktivnost.

14.40 Pravica do zavrnitve

Go Online lahko zavrne:

  • razvoj,
  • implementacijo,
  • avtomatizacijo,
  • upravljanje,
  • ali nadaljevanje uporabe AI sistema,

če obstaja razumen sum, da bi se sistem uporabljal za nezakonite ali druge prepovedane namene.

14.41 Zaustavitev sistema

Če se po začetku uporabe ugotovi, da se AI sistem uporablja za prepovedano aktivnost, lahko Go Online glede na okoliščine:

  • omeji delovanje,
  • prekliče dostop,
  • deaktivira agenta,
  • zaustavi avtomatizacijo,
  • prekine podporo,
  • ali izvede druge potrebne ukrepe.

Pri tem se upoštevajo pogodba, dejanske okoliščine in veljavno pravo.

14.42 Eskalacija suma zlorabe

Če uporabnik opazi uporabo AI, ki bi lahko predstavljala pomembno kršitev te politike, mora o tem obvestiti odgovorno osebo.

Pri pomembnem sumu se lahko izvede:

ZAUSTAVITEV → OMEJITEV DOSTOPOV → PREGLED → DOKUMENTIRANJE → ODLOČITEV O NADALJNJIH UKREPIH.

14.43 Dovoljene legitimne uporabe

Ta politika ni namenjena preprečevanju legitimnega:

  • raziskovanja,
  • izobraževanja,
  • varnostnega testiranja,
  • analize tveganj,
  • razvoja zaščitnih sistemov,
  • ali druge strokovne uporabe,

kadar se ta izvaja zakonito, z ustreznim dovoljenjem in z razumnimi zaščitnimi ukrepi.

Kontekst in namen uporabe sta pomemben del presoje.

14.44 Odgovornost uporabnika

Vsaka oseba, ki uporablja AI v okviru Go Online, je odgovorna za uporabo sistema v okviru svojih pooblastil in mora upoštevati to politiko.

Navodilo AI sistema ni opravičilo za nezakonito ali nedovoljeno dejanje.

14.45 Temeljne rdeče linije

Go Online pri AI uporablja naslednje rdeče linije:

NE GOLJUFAJ.

NE LAŽNO PREDSTAVLJAJ.

NE KRADI PODATKOV.

NE OBHAJAJ VARNOSTI.

NE DISKRIMINIRAJ.

NE KRŠI ZASEBNOSTI.

NE KRŠI PRAVIC DRUGIH.

NE UPORABLJAJ AI ZA NAMERNO ŠKODOVANJE.

14.46 Končna določba poglavja

Umetna inteligenca lahko bistveno poveča sposobnost posameznika ali organizacije za ustvarjanje, analiziranje in avtomatizacijo.

Enaka tehnologija lahko ob zlorabi bistveno poveča tudi obseg škode.

Zato pri Go Online velja:

ČE DEJANJE NI DOVOLJENO ČLOVEKU, GA NE NAREDI DOVOLJENEGA DEJSTVO, DA GA IZVEDE AI.

AI se uporablja samo za zakonite, legitimne in odgovorne namene.

Ključno načelo je:

ZAKONIT NAMEN → USTREZNA POOBLASTILA → VARNA IZVEDBA → NADZOR → ODGOVORNOST.

Go Online želi razvijati in uporabljati AI rešitve, ki povečujejo poslovno vrednost, ne pa sistemov, ki temeljijo na zlorabi zaupanja, podatkov, tehnologije ali pravic drugih oseb.

15. AI VARNOST IN INCIDENTI

15.1 Namen poglavja

Go Online uporablja tehnične in organizacijske ukrepe za zmanjševanje tveganj pri uporabi umetne inteligence, AI agentov, avtomatizacij, API povezav in povezanih informacijskih sistemov.

Kljub zaščitnim ukrepom lahko pride do:

  • napake,
  • napačnega AI outputa,
  • nepravilnega dejanja,
  • uhajanja podatkov,
  • kompromitiranega dostopa,
  • napake avtomatizacije,
  • zlorabe AI sistema,
  • ali drugega varnostnega oziroma operativnega incidenta.

Cilj tega poglavja je zagotoviti, da se incident:

HITRO ZAZNA → OMEJI → ZAUSTAVI → ANALIZIRA → SANIRA → DOKUMENTIRA → PREPREČI PONOVITEV.

15.2 Kaj je AI incident

AI incident je dogodek, pri katerem AI sistem, agent, avtomatizacija, integracija ali povezana infrastruktura:

  • deluje drugače od pričakovanega,
  • povzroči ali bi lahko povzročila škodo,
  • ogrozi podatke,
  • preseže dovoljena pooblastila,
  • povzroči napačno poslovno dejanje,
  • krši varnostno pravilo,
  • ali drugače pomembno odstopa od odobrenega načina delovanja.

Incident je lahko tehničen, varnostni, podatkovni, poslovni ali vsebinski.

15.3 Incident ni nujno kibernetski napad

AI incident lahko nastane tudi brez zunanjega napadalca.

Vzrok je lahko:

  • napačen prompt,
  • napačen system prompt,
  • halucinacija,
  • napačen vhodni podatek,
  • napačna konfiguracija,
  • napaka v avtomatizaciji,
  • napačno dovoljenje,
  • sprememba AI modela,
  • človeška napaka,
  • napaka zunanjega ponudnika,
  • ali nepričakovano vedenje AI agenta.

15.4 Sum uhajanja podatkov

Za incident se šteje tudi utemeljen sum, da so bili podatki:

  • poslani napačnemu prejemniku,
  • posredovani neustreznemu AI ponudniku,
  • razkriti drugemu naročniku,
  • vključeni v neustrezen prompt,
  • dostopni nepooblaščeni osebi,
  • ali drugače izpostavljeni zunaj dovoljenega okolja.

Za začetek incidentnega postopka ni potrebno čakati na dokončno potrditev uhajanja.

15.5 Napačen AI output

Napačen AI rezultat lahko predstavlja incident, kadar je zaradi njegove uporabe nastala ali bi lahko nastala pomembna posledica.

Primeri vključujejo:

  • napačno poslovno informacijo,
  • napačno ponudbo,
  • napačno ceno,
  • napačno pravno ali tehnično navedbo,
  • napačen odgovor stranki,
  • napačno kodo,
  • napačno analizo,
  • ali napačno odločitev avtomatiziranega sistema.

Vsaka običajna AI napaka ni nujno formalni incident.

Pomembnost se presoja glede na dejanske oziroma potencialne posledice.

15.6 Napačno izvedena avtomatizacija

Incident lahko nastane, če avtomatizacija:

  • pošlje napačno sporočilo,
  • pošlje sporočilo napačnim osebam,
  • ustvari napačne zapise,
  • izbriše podatke,
  • spremeni napačne podatke,
  • sproži napačen workflow,
  • ustvari nenadzorovano zanko,
  • izvede preveliko število dejanj,
  • ali povzroči drug nepričakovan rezultat.

15.7 Neavtorizirano dejanje AI agenta

Za pomemben incident se šteje, če AI agent:

  • izvede dejanje brez ustreznega dovoljenja,
  • preseže svoje pooblastilo,
  • dostopa do nedovoljenega sistema,
  • uporabi podatke zunaj dovoljenega namena,
  • samovoljno spremeni proces,
  • izvede dejanje brez zahtevanega human approval,
  • ali poskuša povečati lastne pravice.

Velja načelo:

AI AGENT NE SME PRESEČI MEJE, KI MU JE BILA DOLOČENA.

15.8 Kompromitiran API ključ

Sum kompromitacije:

  • API ključa,
  • access tokena,
  • OAuth povezave,
  • gesla,
  • webhook skrivnosti,
  • zasebnega ključa,
  • ali druge poverilnice

se obravnava kot varnostni incident.

15.9 Ukrepanje ob kompromitiranem ključu

Glede na okoliščine se lahko nemudoma:

  1. prekliče ključ,
  2. deaktivira povezava,
  3. ustvari nova poverilnica,
  4. omeji dostop,
  5. pregleda zgodovina uporabe,
  6. preveri morebitna nepooblaščena dejanja,
  7. posodobi povezane sisteme,
  8. dokumentira incident.

Pri kompromitiranih poverilnicah je hitrost ukrepanja pomembnejša od čakanja na popolno analizo.

15.10 Nenavadna poraba API

Nenadno povečanje:

  • API zahtevkov,
  • tokenov,
  • stroškov,
  • količine podatkov,
  • e-poštnih sporočil,
  • CRM sprememb,
  • ali drugih aktivnosti

lahko predstavlja indikator incidenta.

Takšna odstopanja se lahko spremljajo z avtomatiziranimi opozorili oziroma omejitvami.

15.11 Prompt injection

AI sistemi, ki sprejemajo zunanje vsebine, so lahko izpostavljeni poskusom manipulacije z navodili.

Prompt injection lahko poskuša AI pripraviti do:

  • ignoriranja sistemskih pravil,
  • razkrivanja podatkov,
  • uporabe nedovoljenega orodja,
  • izvajanja nedovoljenega dejanja,
  • ali razkrivanja sistemskih navodil.

Sum uspešnega prompt injection napada se lahko obravnava kot varnostni incident.

15.12 Data exfiltration

Če obstaja sum, da je AI sistem razkril ali posredoval podatke izven dovoljenega okolja, se sistem lahko nemudoma omeji oziroma zaustavi.

Posebej se preverijo:

  • podatki,
  • prejemniki,
  • API klici,
  • logs,
  • orodja,
  • dovoljenja,
  • ter časovni potek dogodka.

15.13 Napačna komunikacija

Incident lahko predstavlja tudi AI-generirana ali avtomatsko poslana komunikacija, ki:

  • vsebuje napačne informacije,
  • razkrije zaupne informacije,
  • ustvari pravno ali poslovno zavezo brez dovoljenja,
  • škoduje naročniku,
  • ali povzroči pomembno reputacijsko tveganje.

15.14 Napačna dejanja v CRM

Posebej se spremljajo nepravilnosti, kot so:

  • množično spreminjanje kontaktov,
  • napačno brisanje,
  • napačna segmentacija,
  • napačna sprememba statusa,
  • napačna dodelitev leadov,
  • napačna avtomatizirana komunikacija,
  • ali drugo množično spreminjanje CRM podatkov.

15.15 Incident v produkcijskem sistemu

Če AI povzroči nepravilnost v produkcijskem okolju, se lahko glede na tveganje:

  • deaktivira AI funkcija,
  • ustavi avtomatizacija,
  • preklopi sistem v read-only način,
  • uporabi prejšnja stabilna verzija,
  • aktivira fallback proces,
  • ali sistem začasno preklopi na človeško izvajanje.

15.16 Kill switch

Pomembnejši AI agenti in avtomatizacije morajo, kjer je tehnično in glede na tveganje smiselno, omogočati hitro zaustavitev.

Kill switch lahko pomeni:

  • deaktivacijo agenta,
  • izklop workflowa,
  • preklic API ključa,
  • blokiranje določenega orodja,
  • prekinitev pošiljanja,
  • odstranitev write dostopa,
  • ali popolno izolacijo sistema.

15.17 Prednost varnosti pred neprekinjenim delovanjem

Če obstaja pomemben sum varnostnega incidenta, ima omejitev potencialne škode prednost pred nadaljevanjem avtomatizacije.

Velja:

NAJPREJ USTAVI ŠKODO → NATO ANALIZIRAJ VZROK.

15.18 Samodejna zaustavitev

Kjer je smiselno, se lahko določijo avtomatizirani pogoji za zaustavitev.

Primeri:

  • preseženo število dejanj,
  • presežen stroškovni limit,
  • nenavadno število API zahtev,
  • ponavljajoče se napake,
  • nepričakovano množično spreminjanje podatkov,
  • poskus dostopa do nedovoljenega sistema,
  • ali drug nenavaden vzorec.

15.19 Odgovorna oseba

Za pomembnejši AI sistem se lahko določi odgovorna oseba oziroma AI System Owner / AI Agent Owner.

Odgovorna oseba skrbi za:

  • spremljanje sistema,
  • pregled incidentov,
  • koordinacijo odziva,
  • odločitev o ponovnem zagonu,
  • ter izvedbo potrebnih izboljšav.

15.20 Obvestilo odgovorni osebi

Oseba, ki zazna ali sumi pomemben AI incident, mora o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestiti odgovorno osebo oziroma določen kontakt.

Obvestilo naj, če je mogoče, vsebuje:

  • kaj se je zgodilo,
  • kateri sistem je prizadet,
  • kdaj je bilo zaznano,
  • katere podatke ali uporabnike lahko zadeva,
  • katera dejanja so bila že izvedena,
  • ter ali incident še traja.

15.21 Ne prikrivaj incidenta

Incidenta se ne sme prikrivati zaradi:

  • strahu pred odgovornostjo,
  • poslovnega ugleda,
  • želje po izogibanju dodatnemu delu,
  • ali drugega razloga.

Hitro poročanje lahko bistveno zmanjša posledice.

15.22 Prvi odziv

Ob pomembnem incidentu se uporabi osnovni proces:

  1. ZAZNAJ
    Kaj se je zgodilo?
  2. USTAVI
    Ali lahko preprečimo nadaljnja dejanja?
  3. OMEJI
    Ali lahko zmanjšamo obseg škode?
  4. ZAŠČITI
    Katere podatke, uporabnike in sisteme moramo zaščititi?
  5. OBVESTI
    Kdo mora biti takoj seznanjen?
  6. ANALIZIRAJ
    Kaj je bil vzrok?
  7. SANIRAJ
    Kako odpravimo posledice?
  8. DOKUMENTIRAJ
    Kaj se je zgodilo in kaj smo naredili?
  9. IZBOLJŠAJ
    Kako preprečimo ponovitev?

15.23 Klasifikacija incidentov

Incidenti se lahko razvrstijo glede na resnost.

NIZKA STOPNJA

Manjša napaka brez pomembnih posledic.

Primer:

AI ustvari napačen interni osnutek, ki ni bil uporabljen.

SREDNJA STOPNJA

Napaka vpliva na proces ali omejeno število uporabnikov, vendar jo je mogoče hitro omejiti.

VISOKA STOPNJA

Incident vključuje:

  • pomembne podatke,
  • zunanje uporabnike,
  • pomembno poslovno škodo,
  • večje število napačnih dejanj,
  • ali pomembno varnostno tveganje.

KRITIČNA STOPNJA

Incident lahko vključuje:

  • obsežno uhajanje podatkov,
  • kompromitacijo ključnega sistema,
  • množično neavtorizirano izvajanje dejanj,
  • resno pravno tveganje,
  • ali pomembno ogrožanje poslovanja.

15.24 Incident ID

Pomembnejšemu incidentu se lahko dodeli enolična oznaka.

Primer:

AI-INC-2026-001

S tem se omogoči sledljivost med:

  • tehničnimi logi,
  • komunikacijo,
  • dokumentacijo,
  • sanacijo,
  • in kasnejšim pregledom.

15.25 Dokumentiranje incidenta

Pomembnejši AI incident se dokumentira.

Zapis lahko vsebuje:

  • Incident ID,
  • datum in čas,
  • prizadeti sistem,
  • AI model oziroma ponudnika,
  • opis dogodka,
  • način zaznave,
  • prizadete podatke,
  • prizadete uporabnike,
  • izvedena dejanja,
  • trajanje,
  • poslovne posledice,
  • varnostne posledice,
  • vzrok,
  • sanacijo,
  • odgovorne osebe,
  • ter priporočila.

15.26 Ohranjanje dokazov

Pri pomembnem incidentu se, kjer je primerno, ohranijo relevantni:

  • logi,
  • prompti,
  • AI outputi,
  • API zapisi,
  • verzije konfiguracije,
  • e-poštna sporočila,
  • avtomatizacijski zapisi,
  • in druga dokumentacija.

Dokazov se ne sme neupravičeno spreminjati ali izbrisati.

15.27 Root Cause Analysis

Po pomembnem incidentu se lahko izvede analiza temeljnega vzroka.

Ne preverja se samo:

KAJ JE AI NAREDIL NAROBE?

ampak tudi:

ZAKAJ JE SISTEM AI TO SPLOH DOVOLIL?

Vzrok je lahko:

  • model,
  • prompt,
  • podatki,
  • uporabnik,
  • dovoljenja,
  • workflow,
  • integracija,
  • pomanjkanje validacije,
  • pomanjkanje human approval,
  • ali kombinacija več dejavnikov.

15.28 Sanacija

Sanacija lahko vključuje:

  • popravek podatkov,
  • obnovitev backupov,
  • preklic dostopov,
  • menjavo ključev,
  • popravek prompta,
  • spremembo workflowa,
  • spremembo dovoljenj,
  • popravek kode,
  • ponovno testiranje,
  • obvestilo prizadetim osebam,
  • ali druge potrebne ukrepe.

15.29 Rollback

Kjer je tehnično mogoče in smiselno, se lahko uporabi rollback na:

  • prejšnjo konfiguracijo,
  • prejšnji prompt,
  • prejšnjo avtomatizacijo,
  • prejšnjo verzijo kode,
  • ali drugo preverjeno stanje.

15.30 Popravljanje napačnih dejanj

Če je AI izvedel napačno dejanje, se glede na okoliščine preveri možnost:

  • razveljavitve,
  • popravka,
  • ponovne vzpostavitve podatkov,
  • obvestila prejemniku,
  • ali drugega korektivnega ukrepa.

15.31 Incident, ki vključuje osebne podatke

Če incident vključuje osebne podatke, se dodatno presodi, ali predstavlja kršitev varnosti osebnih podatkov in katere obveznosti izhajajo iz veljavnih pravil varstva osebnih podatkov.

AI incidentni postopek ne nadomešča postopkov, ki jih zahtevajo pravila varstva osebnih podatkov.

15.32 Obveščanje naročnika

Če incident pomembno vpliva na:

  • sistem naročnika,
  • njegove podatke,
  • njegove uporabnike,
  • njegovo poslovanje,
  • ali njegove pogodbene pravice,

se naročnika obvesti skladno z naravo incidenta, pogodbo in veljavnimi obveznostmi.

15.33 Obveščanje drugih oseb in organov

Kadar veljavna zakonodaja zahteva obvestilo:

  • pristojnemu organu,
  • posameznikom,
  • ponudniku sistema,
  • pogodbenemu partnerju,
  • ali drugi osebi,

se takšno obvestilo izvede skladno z veljavnimi zahtevami in relevantnim postopkom.

15.34 Sodelovanje z zunanjim AI ponudnikom

Če incident izvira iz zunanjega AI ponudnika, lahko Go Online:

  • prijavi incident ponudniku,
  • zahteva tehnične informacije,
  • preveri status storitve,
  • omeji uporabo ponudnika,
  • začasno zamenja model,
  • ali aktivira drugo ustrezno rešitev.

15.35 Ponovni zagon

AI sistem se po pomembnem incidentu ne aktivira avtomatično samo zato, ker je neposredna napaka odpravljena.

Pred ponovnim zagonom se lahko preveri:

  • vzrok,
  • popravek,
  • dovoljenja,
  • podatke,
  • integracije,
  • varnost,
  • teste,
  • in monitoring.

15.36 Ponovno testiranje

Pred ponovno aktivacijo pomembnega sistema se lahko izvede:

POPRAVEK → TEST → SIMULACIJA → OMEJEN ZAGON → MONITORING → POLNA AKTIVACIJA.

15.37 Post-Incident Review

Po pomembnem incidentu se lahko izvede pregled, katerega namen ni zgolj določanje krivde, ampak izboljšanje sistema.

Pregled lahko odgovori na:

  • Kaj se je zgodilo?
  • Zakaj se je zgodilo?
  • Zakaj zaščite niso preprečile incidenta?
  • Kako hitro smo ga zaznali?
  • Kako hitro smo ga ustavili?
  • Kakšne so bile posledice?
  • Kaj moramo spremeniti?

15.38 Preventivni ukrepi

Na podlagi incidenta se lahko uvedejo:

  • dodatne validacije,
  • strožja dovoljenja,
  • dodatni human approval,
  • nižji limiti,
  • boljši monitoring,
  • dodatni logging,
  • dodatno izobraževanje,
  • izboljšani prompti,
  • sprememba arhitekture,
  • ali druga zaščita.

15.39 Učenje iz incidentov

Incidenti predstavljajo pomemben vir informacij za izboljševanje AI sistemov.

Go Online lahko ugotovitve iz incidentov uporablja za izboljševanje:

  • internih pravil,
  • AI Agent Card standarda,
  • varnostnih kontrol,
  • testiranja,
  • razvoja,
  • onboarding procesov,
  • ter prihodnjih AI rešitev,

pri čemer se varujejo zaupne informacije in podatki naročnikov.

15.40 Redno preverjanje varnosti

Pomembnejši AI sistemi se lahko periodično preverjajo glede:

  • dostopov,
  • aktivnih API ključev,
  • uporabnikov,
  • integracij,
  • dovoljenj,
  • modelov,
  • avtomatizacij,
  • logginga,
  • stroškov,
  • ter varnostnih nastavitev.

15.41 Načelo najmanjših privilegijev

Velja:

AI NE DOBI DOSTOPA, KI GA NE POTREBUJE.

Omejevanje dostopa zmanjšuje potencialni obseg incidenta.

15.42 Omejitev območja škode – Blast Radius

AI sistemi se, kjer je smiselno, načrtujejo tako, da posamezna napaka ne more povzročiti neomejene škode.

To lahko vključuje:

  • omejitve števila dejanj,
  • finančne limite,
  • ločene uporabniške račune,
  • ločena okolja,
  • omejene API pravice,
  • omejene CRM pravice,
  • human approval,
  • ali druge zaščite.

Cilj je:

ČE AI NAREDI NAPAKO, MORA BITI OBSEG POSLEDIC ČIM BOLJ OMEJEN.

15.43 Ločevanje okolij

Kjer je primerno, se lahko uporabljajo ločena okolja:

TEST → PILOT → PRODUKCIJA.

Nova ali bistveno spremenjena AI rešitev se praviloma najprej preveri v okolju z omejenim tveganjem.

15.44 Backup in obnovitev

Pri sistemih, kjer lahko AI spreminja pomembne podatke, se glede na tveganje zagotovi ustrezen način:

  • varnostnega kopiranja,
  • verzioniranja,
  • zgodovine sprememb,
  • ali obnovitve podatkov.

15.45 Varnost je skupna odgovornost

AI varnost ni odgovornost samo modela ali ponudnika.

Vključuje:

MODEL + PODATKE + PROMPTE + UPORABNIKE + DOSTOPE + API-JE + AVTOMATIZACIJE + INFRASTRUKTURO + ČLOVEŠKI NADZOR.

Napaka v kateremkoli delu lahko vpliva na celoten sistem.

15.46 AI Incident Response Standard

Go Online pri pomembnih AI incidentih uporablja osnovni standard:

DETECT → STOP → CONTAIN → PROTECT → NOTIFY → INVESTIGATE → REMEDIATE → DOCUMENT → LEARN.

oziroma:

ZAZNAJ → USTAVI → OMEJI → ZAŠČITI → OBVESTI → ANALIZIRAJ → SANIRAJ → DOKUMENTIRAJ → IZBOLJŠAJ.

15.47 Končna določba poglavja

Cilj AI varnosti ni ustvariti sistem, za katerega se predpostavlja, da nikoli ne bo naredil napake.

Cilj je ustvariti sistem, ki:

PREPREČUJE, KAR JE MOGOČE PREPREČITI → HITRO ZAZNA ODSTOPANJE → OMEJI OBSEG ŠKODE → OMOGOČA TAKOJŠNJO ZAUSTAVITEV → OHRANI SLEDLJIVOST → OMOGOČA SANACIJO → SE IZ INCIDENTA IZBOLJŠA.

Pri Go Online zato velja temeljno pravilo:

VEČ DOSTOPA + VEČ AVTONOMIJE + VEČJI POTENCIALNI VPLIV = MOČNEJŠA VARNOST + BOLJŠI MONITORING + HITREJŠI KILL SWITCH.

AI incident se ne obravnava samo kot tehnična napaka, temveč kot dogodek, ki lahko vpliva na podatke, naročnike, uporabnike, poslovanje, varnost in ugled.

Zato je sposobnost sistema, da ga lahko vidimo, nadzorujemo, ustavimo, obnovimo in izboljšamo, enako pomembna kot njegova sposobnost avtomatizacije.

16. ODGOVORNOST

16.1 Namen poglavja

To poglavje določa osnovna načela odgovornosti pri uporabi umetne inteligence v okviru Go Online, naročniških projektov, Partner Programa, Talent Networka, zunanjih izvajalcev in drugih povezanih poslovnih procesov.

Uporaba AI ne odpravlja odgovornosti oseb in organizacij, ki:

  • AI uporabljajo,
  • ga konfigurirajo,
  • mu zagotavljajo podatke,
  • odobravajo njegova dejanja,
  • sprejemajo odločitve na podlagi njegovih rezultatov,
  • ali upravljajo procese, v katere je AI vključen.

16.2 AI je podporno orodje

Go Online umetno inteligenco praviloma uporablja kot:

  • podporno orodje,
  • analitično orodje,
  • ustvarjalno orodje,
  • razvojno orodje,
  • avtomatizacijsko orodje,
  • ali komponento širšega informacijskega sistema.

AI sam po sebi ni odgovorna pravna ali poslovna oseba.

Odgovornost se zato presoja glede na dejanja, pooblastila, pogodbeno razmerje, dejanski nadzor in veljavno pravo.

16.3 AI ne prenaša odgovornosti

Oseba se ne more avtomatično razbremeniti odgovornosti zgolj z navedbo:

»To je naredil AI.«

Če je bila oseba odgovorna za:

  • pregled,
  • odobritev,
  • uporabo,
  • konfiguracijo,
  • nadzor,
  • ali odločitev,

uporaba AI sama po sebi te odgovornosti ne odpravi.

16.4 Odgovornost glede na dejanski nadzor

Pri določanju odgovornosti se lahko upošteva predvsem:

  • kdo je določil namen sistema,
  • kdo je zagotovil podatke,
  • kdo je določil poslovna pravila,
  • kdo je izbral oziroma upravljal sistem,
  • kdo je imel možnost nadzora,
  • kdo je odobril pomembno dejanje,
  • kdo je spremenil konfiguracijo,
  • ter kdo je dejansko uporabljal rezultat.

Osnovno načelo je:

ODGOVORNOST SLEDI VLOGI, POOBLASTILOM, DEJANJEM IN DEJANSKEMU NADZORU.

16.5 Odgovornost Go Online

Go Online odgovarja za svoje delo v okviru:

  • dogovorjenega obsega storitev,
  • svojih pogodbenih obveznosti,
  • svojih dejanj in opustitev,
  • dogovorjenih tehničnih rešitev,
  • ter veljavnega prava.

Go Online si prizadeva AI rešitve načrtovati, implementirati in uporabljati skladno z razumno stopnjo strokovne skrbnosti glede na naravo projekta in tveganje.

16.6 Go Online kot izvajalec AI rešitve

Kadar Go Online razvije oziroma implementira AI rešitev, je lahko odgovoren predvsem za dogovorjene elemente, kot so:

  • tehnična implementacija,
  • konfiguracija,
  • integracije,
  • dogovorjene omejitve,
  • testiranje,
  • varnostni mehanizmi,
  • dokumentacija,
  • ter druge izrecno dogovorjene storitve.

Obseg odgovornosti je odvisen od konkretne pogodbe in dejanskega obsega storitve.

16.7 Go Online ni avtomatično odgovoren za vse odločitve naročnika

Če Go Online zagotovi:

  • analizo,
  • priporočilo,
  • AI output,
  • dashboard,
  • avtomatizacijo,
  • agenta,
  • ali drugo podporno rešitev,

to samo po sebi ne pomeni, da Go Online prevzame odgovornost za vsako poslovno odločitev, ki jo naročnik sprejme na tej podlagi.

Končna poslovna odločitev ostane odgovornost osebe oziroma organizacije, ki jo sprejme, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno drugače.

16.8 Odgovornost partnerja

Partner, ki uporablja AI v okviru sodelovanja z Go Online, je odgovoren za uporabo AI v okviru:

  • svojih pooblastil,
  • Partner Programa,
  • pogodbe,
  • projektnih navodil,
  • pravil varovanja podatkov,
  • pravil zaupnosti,
  • ter te politike.

Partner ne sme AI uporabljati za izvajanje dejanj, za katera nima ustreznega pooblastila.

16.9 AI komunikacija partnerja

Če partner uporablja AI za pripravo:

  • ponudb,
  • prodajne komunikacije,
  • predstavitev,
  • e-pošte,
  • objav,
  • ali druge komunikacije,

mora zagotoviti, da končna komunikacija ne vsebuje neodobrenih:

  • cen,
  • obljub,
  • rokov,
  • garancij,
  • referenc,
  • partnerstev,
  • ali drugih zavez v imenu Go Online.

16.10 Odgovornost Talenta

Član Talent Networka oziroma drug izvajalec je odgovoren za strokovno uporabo AI pri izvajanju svojih nalog.

AI ne predstavlja opravičila za:

  • nekakovostno delo,
  • nepreverjene rezultate,
  • varnostno neustrezno kodo,
  • kršitve pravic tretjih oseb,
  • razkritje zaupnih informacij,
  • ali drugo kršitev njegovih obveznosti.

16.11 Talent mora poznati svoje delo

Talent AI ne sme uporabljati kot nadomestilo za znanje, ki je potrebno za strokovno izvedbo naloge.

Če Talent sprejme nalogo, za katero je odgovoren, mora biti sposoben:

  • razumeti rezultat,
  • ga ustrezno preveriti,
  • prepoznati očitne napake,
  • ter prevzeti odgovornost za svojo izvedbo

v okviru svoje vloge in pogodbenih obveznosti.

16.12 Odgovornost naročnika

Naročnik je odgovoren za elemente projekta, ki so pod njegovim nadzorom.

To lahko vključuje:

  • pravilnost podatkov, ki jih zagotovi,
  • pravice na posredovanih materialih,
  • poslovna pravila,
  • navodila,
  • odobritve,
  • uporabniške dostope,
  • uporabo sistema po predaji,
  • spremembe konfiguracije,
  • končne poslovne odločitve,
  • ter zakonitost lastne uporabe sistema.

16.13 Odgovornost za podatke naročnika

Naročnik je odgovoren za točnost, popolnost in ustreznost podatkov, ki jih posreduje Go Online, razen če je njihovo preverjanje izrecno del dogovorjene storitve.

Če AI rezultat temelji na napačnih ali nepopolnih podatkih naročnika, lahko to vpliva na kakovost rezultata.

Velja:

NAPAČEN VHOD → LAHKO POVZROČI NAPAČEN IZHOD.

16.14 Odgovornost za odobritve

Kadar proces zahteva odobritev naročnika, partnerja, Talenta ali druge odgovorne osebe, oseba z odobritvijo prevzame odgovornost za odločitev v okviru svoje vloge.

Human approval ne sme biti zgolj formalnost.

Oseba mora imeti razumno možnost razumeti, kaj potrjuje.

16.15 Spremembe po predaji

Če naročnik ali tretja oseba po predaji brez sodelovanja Go Online spremeni:

  • prompt,
  • system prompt,
  • model,
  • kodo,
  • workflow,
  • avtomatizacijo,
  • API,
  • bazo znanja,
  • dovoljenja,
  • varnostne nastavitve,
  • ali drugo pomembno komponento,

Go Online praviloma ne odgovarja za posledice takšne spremembe, razen če odgovornost izhaja iz pogodbe ali obveznega prava.

16.16 Zunanji AI ponudniki

AI rešitve lahko temeljijo na storitvah zunanjih ponudnikov.

Ti lahko zagotavljajo:

  • AI modele,
  • API-je,
  • infrastrukturo,
  • SaaS rešitve,
  • baze podatkov,
  • gostovanje,
  • avtomatizacijske platforme,
  • ali druge komponente.

Go Online nima popolnega nadzora nad delovanjem takšnih zunanjih storitev.

16.17 Odgovornost zunanjega ponudnika

Za napake, izpade ali druge okoliščine, ki izvirajo neposredno iz sistema zunanjega ponudnika, se odgovornost presoja tudi skladno s:

  • pogoji ponudnika,
  • njegovo pogodbo,
  • uporabljeno licenco,
  • dejanskim vzrokom dogodka,
  • ter veljavnim pravom.

Uporaba zunanjega ponudnika ne pomeni avtomatično, da Go Online prevzame odgovornost za vse njegove napake ali izpade.

16.18 Izbira zunanjega ponudnika

Kadar ponudnika izbere Go Online, si prizadeva glede na naravo projekta upoštevati relevantne:

  • funkcionalne,
  • varnostne,
  • podatkovne,
  • tehnične,
  • pogodbene,
  • in poslovne dejavnike.

Takšna izbira ne predstavlja jamstva, da zunanji ponudnik nikoli ne bo imel napake, izpada ali spremembe storitve.

16.19 Ponudnik, ki ga zahteva naročnik

Če naročnik zahteva uporabo konkretnega:

  • AI ponudnika,
  • modela,
  • platforme,
  • računa,
  • API-ja,
  • ali infrastrukture,

se lahko tveganja, ki izvirajo iz takšne izbire, ustrezno upoštevajo pri razdelitvi odgovornosti.

Go Online lahko naročnika opozori na zaznano pomembno tveganje.

16.20 Omejitve AI tehnologije

Go Online ne odgovarja zgolj zaradi dejstva, da je AI ustvaril napačen rezultat, če je bila rešitev uporabljena skladno z dogovorjenim namenom in so bili uporabljeni razumni ukrepi glede na naravo ter tveganje sistema.

Vsak primer se presoja glede na:

  • dogovorjeni obseg,
  • pričakovano uporabo,
  • izvedene kontrole,
  • dejanski vzrok,
  • ravnanje posameznih strani,
  • ter veljavno pravo.

16.21 Halucinacije in netočnosti

Naročnik, partner, Talent in drugi uporabniki morajo razumeti, da lahko AI:

  • halucinira,
  • poda napačen odgovor,
  • uporabi zastarel podatek,
  • napačno interpretira informacije,
  • ali ustvari neprimeren rezultat.

Kjer je rezultat pomemben, se od uporabnika pričakuje ustrezna stopnja preverjanja glede na njegovo vlogo.

16.22 Brez jamstva za popolno brezhibnost

Go Online ne jamči, da bo AI sistem:

  • vedno brez napak,
  • vedno dosegljiv,
  • vedno ustvaril enak rezultat,
  • vedno popolnoma točen,
  • vedno aktualen,
  • ali vedno ustrezal vsem prihodnjim načinom uporabe.

Takšno absolutno jamstvo glede na naravo AI tehnologije ni realno.

16.23 Brez jamstva poslovnega rezultata

Uporaba AI ne predstavlja jamstva za poslovni uspeh.

Go Online ne zagotavlja zgolj zaradi uporabe AI:

  • določenega prihodka,
  • povečanja prodaje,
  • določenega števila leadov,
  • določene stopnje konverzije,
  • določenega ROI,
  • določenega dosega,
  • določene SEO pozicije,
  • zmanjšanja stroškov,
  • povečanja produktivnosti za določen odstotek,
  • ali drugega specifičnega poslovnega rezultata.

16.24 AI izboljšuje proces, ne zagotavlja izida

Rezultat je lahko odvisen tudi od:

  • ponudbe naročnika,
  • trga,
  • konkurence,
  • cen,
  • kakovosti podatkov,
  • prodajnega procesa,
  • marketinga,
  • uporabnikov,
  • človeških odločitev,
  • zunanjih platform,
  • ekonomskih razmer,
  • ter številnih drugih dejavnikov.

Zato velja:

AI LAHKO IZBOLJŠA SISTEM → NE MORE PA SAM PO SEBI ZAGOTOVITI POSLOVNEGA REZULTATA.

16.25 Napovedi niso jamstva

AI-generirane:

  • napovedi,
  • projekcije,
  • scenariji,
  • priporočila,
  • ocene,
  • verjetnosti,
  • ali simulacije

predstavljajo podporo odločanju in ne jamstva, da se bo napovedani dogodek dejansko zgodil.

16.26 Posredna škoda

V obsegu, ki ga dopušča veljavno pravo in konkretno pogodbeno razmerje, se lahko odgovornost Go Online omeji glede posredne oziroma posledične škode, kot so na primer:

  • izgubljeni prihodki,
  • izgubljene poslovne priložnosti,
  • izguba pričakovanega dobička,
  • ali druge posredne poslovne posledice,

kadar takšna omejitev ni prepovedana z obveznim pravom.

16.27 Omejitev skupne odgovornosti

Konkretna pogodba, ponudba ali drugi pogoji sodelovanja lahko določijo najvišji obseg pogodbene odgovornosti Go Online.

Takšna omejitev se uporablja samo v obsegu, ki ga dopušča veljavno pravo.

Ta politika sama po sebi ne izključuje odgovornosti, ki je po obveznem pravu ni mogoče veljavno izključiti ali omejiti.

16.28 Omejitve odgovornosti niso absolutne

Nobena določba te politike se ne razlaga kot izključitev ali omejitev odgovornosti v primerih, kjer takšna izključitev ali omejitev po veljavnem pravu ni dovoljena.

V primeru nasprotja ima obvezno pravo prednost.

16.29 Dolžnost zmanjševanja škode

Če katerakoli stran zazna napako ali incident, mora v okviru svojih možnosti razumno ukrepati za omejitev nadaljnjih posledic.

Nadaljevanje uporabe sistema po zaznani pomembni napaki brez razumnega ukrepanja lahko poveča škodo.

16.30 Dolžnost prijave incidenta

Partnerji, Talenti, zaposleni, izvajalci in druge osebe, ki zaznajo pomemben AI incident v okviru sistema Go Online, ga morajo brez nepotrebnega odlašanja prijaviti ustrezni odgovorni osebi.

Incidentni postopek je podrobneje določen v poglavju 15.

16.31 Odgovornost pri nepooblaščeni uporabi

Oseba, ki AI sistem namenoma uporablja:

  • zunaj svojih pooblastil,
  • za prepovedan namen,
  • v nasprotju z navodili,
  • ali z obhodom varnostnih omejitev,

lahko odgovarja za posledice svojega ravnanja skladno s pogodbo in veljavnim pravom.

16.32 Odgovornost pri kršitvah zaupnosti

Če uporabnik v neodobren AI sistem vnese:

  • poslovno skrivnost,
  • zaupne podatke,
  • naročnikove podatke,
  • API ključ,
  • geslo,
  • ali druge zaščitene informacije

v nasprotju s to politiko oziroma svojimi obveznostmi, se odgovornost presoja glede na konkretne okoliščine, njegovo vlogo in veljavno pravo.

16.33 Odgovornost pri intelektualni lastnini

Odgovornost za morebitne kršitve intelektualne lastnine se presoja glede na:

  • izvor vsebine,
  • kdo jo je zagotovil,
  • kdo jo je ustvaril oziroma izbral,
  • kdo jo je odobril,
  • uporabljene licence,
  • pogodbeno razmerje,
  • ter veljavno pravo.

AI sam po sebi ne odpravi obveznosti spoštovanja pravic tretjih oseb.

16.34 Odgovornost pri AI agentih

Pri AI agentih se dodatno upoštevajo:

  • določeni namen,
  • dovoljena dejanja,
  • stopnja avtonomije,
  • dostopi,
  • human approval,
  • limiti,
  • logging,
  • monitoring,
  • ter možnost zaustavitve.

Večja avtonomija zahteva jasnejšo razdelitev odgovornosti.

16.35 AI Agent Owner

Za pomembnega AI agenta se lahko določi odgovorna oseba oziroma AI Agent Owner.

Njegova naloga lahko vključuje:

  • nadzor delovanja,
  • pregled sprememb,
  • spremljanje incidentov,
  • upravljanje dovoljenj,
  • odločanje o zaustavitvi,
  • ter koordinacijo ponovnega zagona.

Določitev AI Agent Ownerja ne pomeni avtomatičnega prenosa vseh pravnih odgovornosti nanj.

16.36 Deljena odgovornost

Pri kompleksnih AI sistemih je odgovornost pogosto razdeljena med več strani.

Primer:

AI PONUDNIK
→ osnovni model in infrastruktura.

GO ONLINE
→ implementacija, integracije in dogovorjena konfiguracija.

NAROČNIK
→ poslovna pravila, podatki, uporabniki in poslovne odločitve.

PARTNER / TALENT
→ strokovna izvedba nalog v okviru svojega pooblastila.

UPORABNIK
→ pravilna uporaba sistema v okviru dovoljenih funkcij.

Dejanska odgovornost se vedno presoja glede na konkretne okoliščine.

16.37 Pogodbena razdelitev odgovornosti

Pri pomembnejših projektih se odgovornosti lahko podrobneje določijo v:

  • ponudbi,
  • pogodbi,
  • DPA,
  • SLA,
  • projektni specifikaciji,
  • AI Agent Card,
  • pogodbi s partnerjem,
  • pogodbi s Talentom,
  • ali drugem ustreznem dokumentu.

Poseben dogovor ima glede konkretnega projekta prednost pred splošnimi pravili te politike, če je skladen z obveznim pravom.

16.38 Zavarovanje in upravljanje tveganj

Pri projektih z večjim potencialnim vplivom se lahko pred uvedbo določijo dodatni ukrepi, kot so:

  • omejena avtonomija,
  • dodatni human approval,
  • višji nivo testiranja,
  • varnostni pregled,
  • SLA,
  • backup,
  • redundanca,
  • dodatna dokumentacija,
  • ali druga pogodbena ureditev tveganj.

16.39 Sorazmernost odgovornosti

Odgovornost mora biti povezana z dejansko vlogo posamezne strani.

Go Online ne prevzema avtomatično odgovornosti za področja, nad katerimi nima dejanskega nadzora.

Enako naročnik, partner ali Talent ne prevzame avtomatično odgovornosti za področja, ki so izključno pod nadzorom druge strani.

16.40 Temeljna matrika odgovornosti

Pri AI projektih se uporablja logika:

KDO JE DAL PODATEK?
→ odgovornost za njegovo pravilnost in pravico uporabe.

KDO JE ZGRADIL SISTEM?
→ odgovornost za dogovorjeno kakovost izvedbe.

KDO JE NASTAVIL PRAVILA?
→ odgovornost za ustreznost pravil v okviru svoje vloge.

KDO JE ODOBRIL DEJANJE?
→ odgovornost za odobritev v okviru svojih pooblastil.

KDO JE SPREMENIL SISTEM?
→ odgovornost za posledice spremembe v okviru svoje vloge.

KDO JE SPREJEL POSLOVNO ODLOČITEV?
→ odgovornost za končno poslovno odločitev.

16.41 Končna določba poglavja

Go Online umetne inteligence ne uporablja kot način prenosa ali izogibanja odgovornosti.

AI je tehnologija, ki pomaga:

ANALIZIRATI → PREDLAGATI → USTVARJATI → AVTOMATIZIRATI → IZVAJATI DOGOVORJENA DEJANJA.

Odgovornost pa ostaja pri ljudeh in organizacijah glede na njihove dejanske vloge, pooblastila, odločitve in obveznosti.

Zato velja:

AI JE ORODJE → ODGOVORNOST OSTAJA PRI ODGOVORNIH LJUDEH IN ORGANIZACIJAH.

Pri Go Online se odgovornost razporeja po načelu:

VLOGA → POOBLASTILO → NADZOR → DEJANJE → ODGOVORNOST.

Hkrati velja:

AI NI JAMSTVO TOČNOSTI → AI NI JAMSTVO NEPREKINJENEGA DELOVANJA → AI NI JAMSTVO POSLOVNEGA REZULTATA.

Namen te politike ni izključiti odgovornost, ki je po veljavnem pravu ni mogoče izključiti, temveč jasno določiti, kdo je odgovoren za kateri del AI sistema in zmanjšati tveganje, da bi bila odgovornost zaradi kompleksnosti AI tehnologije nejasna.

17. SKLADNOST IN REGULATIVA

17.1 Namen poglavja

Go Online umetno inteligenco razvija, uporablja, implementira in upravlja v skladu z veljavnim pravnim in regulatornim okoljem Republike Slovenije in Evropske unije.

Pri tem se glede na konkretni primer upoštevajo zlasti pravila s področja:

  • umetne inteligence,
  • varstva osebnih podatkov,
  • informacijske varnosti,
  • avtorskega prava,
  • intelektualne lastnine,
  • poslovnih skrivnosti,
  • varstva potrošnikov,
  • elektronskih komunikacij,
  • oglaševanja,
  • pogodbenega prava,
  • delovnih razmerij,
  • ter druga relevantna zakonodaja.

17.2 EU AI Act

Go Online pri razvoju in uporabi AI sistemov upošteva Uredbo (EU) 2024/1689 – Artificial Intelligence Act oziroma Akt o umetni inteligenci – v obsegu, v katerem se uporablja za konkretni sistem, storitev oziroma vlogo Go Online.

AI Act uporablja pristop, ki obveznosti določa glede na:

  • vrsto AI sistema,
  • namen uporabe,
  • stopnjo tveganja,
  • vlogo organizacije,
  • način dajanja sistema na trg oziroma v uporabo,
  • ter druge relevantne okoliščine.

17.3 Časovna uporaba AI Acta

AI Act se uporablja postopoma.

Go Online zato ne predpostavlja, da vse določbe uredbe začnejo učinkovati istočasno.

Pri posameznem projektu se preveri:

  • katera določba velja,
  • od katerega datuma se uporablja,
  • ali obstaja prehodno obdobje,
  • ali je bila časovnica spremenjena,
  • ter katere obveznosti dejansko veljajo za konkretni sistem.

17.4 Aktualno regulatorno stanje

Na dan zadnje vsebinske revizije te politike je večji del AI Acta že v uporabi.

Posamezne določbe oziroma prehodna pravila se lahko začnejo uporabljati pozneje.

Zato se datumi, regulatorne smernice in prehodna obdobja pred pomembnejšo implementacijo preverijo v aktualnih uradnih virih.

Ta politika se ne razlaga tako, da bi zgodovinsko zapisan datum prevladal nad poznejšo spremembo veljavnega prava.

17.5 Vloga Go Online po AI Actu

Pravna vloga Go Online ni nujno enaka pri vseh projektih.

Glede na konkretno rešitev je treba preveriti, ali Go Online nastopa kot:

  • ponudnik AI sistema,
  • uporabnik oziroma deployer AI sistema,
  • ponudnik določene integracije,
  • distributer,
  • uvoznik,
  • ponudnik druge povezane storitve,
  • ali v drugi pravno relevantni vlogi.

Vloga se določi glede na dejansko funkcijo Go Online in ne samo glede na naziv v pogodbi.

17.6 Vloga naročnika

Tudi naročnik ima lahko pri uporabi AI sistema samostojne regulatorne obveznosti.

Če naročnik AI sistem uporablja v svojih poslovnih procesih, je lahko odgovoren za:

  • način uporabe,
  • podatke,
  • uporabnike,
  • človeški nadzor,
  • transparentnost,
  • notranje postopke,
  • ter druge obveznosti, povezane z njegovo dejansko vlogo.

17.7 Klasifikacija AI sistemov

Pred uvedbo pomembnejšega AI sistema se lahko preveri njegova regulatorna klasifikacija.

Go Online lahko uporablja interno razvrstitev:

MINIMALNO / NIZKO TVEGANJE

OMEJENO TVEGANJE / TRANSPARENTNOST

VISOKO TVEGANJE

PREPOVEDANA UPORABA

Interna klasifikacija služi upravljanju tveganj in ne nadomešča pravne klasifikacije po AI Actu.

17.8 Prepovedane AI prakse

Go Online ne razvija oziroma uporablja AI sistemov za prakse, ki so prepovedane z veljavno zakonodajo.

Pred uvedbo novega sistema se glede na njegov namen preveri, ali lahko spada med prepovedane AI prakse.

Podrobnejša interna pravila so določena v poglavju 14 – Prepovedane uporabe AI.

17.9 High-risk AI sistemi

Če AI sistem spada oziroma bi lahko spadal med visoko tvegane AI sisteme, se pred njegovo uporabo izvede dodatna presoja.

Glede na relevantno pravno ureditev lahko to vključuje zahteve glede:

  • upravljanja tveganj,
  • kakovosti podatkov,
  • tehnične dokumentacije,
  • beleženja dogodkov,
  • transparentnosti,
  • človeškega nadzora,
  • točnosti,
  • robustnosti,
  • kibernetske varnosti,
  • registracije,
  • spremljanja po uvedbi,
  • ter drugih obveznosti.

Go Online takšnega sistema ne obravnava kot običajno nizko tvegano avtomatizacijo.

17.10 AI sistemi, ki vplivajo na ljudi

Posebna previdnost se uporablja pri AI sistemih, ki lahko pomembno vplivajo na:

  • zaposlovanje,
  • izbor kandidatov,
  • ocenjevanje ljudi,
  • dostop do pomembnih storitev,
  • profiliranje,
  • izobraževanje,
  • finančne možnosti,
  • ali druge pomembne pravice in interese posameznika.

Takšni sistemi zahtevajo dodatno pravno in tveganjsko presojo.

17.11 Transparentnost

Kadar veljavna zakonodaja zahteva transparentnost glede uporabe AI, Go Online zagotovi oziroma pomaga zagotoviti ustrezno obvestilo.

To lahko vključuje obvestilo, da:

  • uporabnik komunicira z AI sistemom,
  • je vsebina generirana ali spremenjena z AI,
  • gre za sintetično vsebino,
  • ali je AI uporabljen na drug regulatorno relevanten način.

17.12 Chatboti in neposredna interakcija

Kadar AI sistem neposredno komunicira s fizično osebo, se preveri, ali mora biti oseba obveščena, da komunicira z AI.

Takšno obvestilo mora biti izvedeno na način, ki ustreza veljavnim zahtevam in kontekstu uporabe.

17.13 Deepfake in sintetične vsebine

Pri uporabi AI za ustvarjanje ali manipulacijo:

  • slik,
  • videa,
  • zvoka,
  • glasu,
  • ali drugih sintetičnih vsebin

se preverijo veljavne obveznosti označevanja in transparentnosti.

Posebna previdnost velja pri vsebinah, ki lahko ustvarijo vtis, da prikazujejo resnično osebo, dogodek ali izjavo.

17.14 Strojno berljivo označevanje

Kadar veljavna pravila zahtevajo tehnično oziroma strojno berljivo označevanje AI-generirane ali manipulirane vsebine, se pri relevantnih sistemih upoštevajo takšne zahteve.

Go Online lahko pri tem uporablja funkcionalnosti ponudnika modela oziroma druge ustrezne tehnične rešitve.

17.15 AI literacy

Go Online spodbuja ustrezno raven AI pismenosti oseb, ki uporabljajo AI sisteme v okviru svojega dela.

Raven potrebnega znanja je odvisna od:

  • vloge osebe,
  • vrste sistema,
  • stopnje avtonomije,
  • podatkov,
  • potencialnih posledic,
  • ter tveganja.

AI literacy lahko vključuje razumevanje:

  • sposobnosti AI,
  • njegovih omejitev,
  • halucinacij,
  • varstva podatkov,
  • varnosti,
  • človeškega nadzora,
  • odgovorne uporabe,
  • ter pravil eskalacije.

17.16 GDPR

Uporaba AI ne zmanjšuje ali izključuje obveznosti varstva osebnih podatkov.

Kadar AI sistem obdeluje osebne podatke, se glede na okoliščine upoštevajo predvsem:

  • zakonitost,
  • poštenost,
  • transparentnost,
  • omejitev namena,
  • najmanjši obseg podatkov,
  • točnost,
  • omejitev hrambe,
  • varnost,
  • odgovornost,
  • ter pravice posameznikov.

Podrobnejša pravila varstva osebnih podatkov Go Online ureja predvsem Politika zasebnosti / GDPR in poglavje 6 te politike.

17.17 AI ni pravna podlaga za obdelavo podatkov

Dejstvo, da je določen podatek uporaben za AI, samo po sebi ne predstavlja pravne podlage za njegovo obdelavo.

Pred uporabo osebnih podatkov je treba glede na okoliščine določiti:

NAMEN → PRAVNO PODLAGO → OBSEG PODATKOV → DOSTOPE → HRAMBO → PREJEMNIKE.

17.18 Avtomatizirano odločanje

Pri AI sistemih, ki sprejemajo ali podpirajo odločitve o posameznikih, se preveri uporaba pravil glede avtomatiziranega odločanja in profiliranja.

Po potrebi se zagotovijo:

  • dodatna transparentnost,
  • človeški nadzor,
  • možnost intervencije,
  • ustrezna pravna podlaga,
  • ter druge zahtevane zaščite.

17.19 DPIA in druge presoje

Če lahko AI obdelava osebnih podatkov povzroči visoko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, se glede na veljavna pravila lahko izvede ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov oziroma DPIA.

DPIA se lahko poveže z dodatno AI risk assessment presojo.

17.20 Avtorske pravice

Go Online pri uporabi AI upošteva veljavno avtorsko pravo.

To vključuje presojo pravic glede:

  • vhodnih materialov,
  • AI-generiranih vsebin,
  • programske kode,
  • slik,
  • videa,
  • zvoka,
  • baz podatkov,
  • licenc,
  • ter drugih zaščitenih vsebin.

Podrobnejša pravila so določena v poglavjih 11 in 12 te politike.

17.21 AI output in avtorske pravice

Go Online ne predpostavlja avtomatično, da je vsak AI-generiran rezultat samostojno avtorskopravno zaščiten.

Pravni položaj se presoja glede na:

  • dejanski način nastanka,
  • človeški ustvarjalni prispevek,
  • uporabljene materiale,
  • pogoje ponudnika,
  • pogodbo,
  • ter veljavno pravo.

17.22 Licence

Pri uporabi AI sistemov in njihovih rezultatov se upoštevajo tudi:

  • licence AI ponudnikov,
  • SaaS pogoji,
  • open-source licence,
  • licence programske kode,
  • licence fotografij,
  • glasbene licence,
  • podatkovne licence,
  • ter druge pravice tretjih oseb.

Tehnična možnost uporabe vsebine ne pomeni avtomatično pravice do njene uporabe.

17.23 Poslovne skrivnosti

Go Online pri uporabi AI varuje poslovne skrivnosti in zaupne informacije.

To vključuje zlasti:

  • poslovne modele,
  • cene,
  • marže,
  • strategije,
  • podatke naročnikov,
  • sistemske prompte,
  • agentne arhitekture,
  • avtomatizacije,
  • izvorno kodo,
  • interne dokumente,
  • baze znanja,
  • ter druge informacije, ki imajo poslovno vrednost zaradi svoje zaupnosti.

17.24 Zakon o poslovnih skrivnostih

Pri poslovanju v Sloveniji se upoštevajo tudi pravila, ki urejajo varstvo poslovnih skrivnosti.

AI se ne sme uporabljati kot način za:

  • neupravičeno pridobivanje,
  • razkrivanje,
  • kopiranje,
  • ali uporabo

poslovnih skrivnosti druge osebe.

17.25 Informacijska in kibernetska varnost

Glede na vrsto AI sistema se upoštevajo tudi relevantne zahteve informacijske oziroma kibernetske varnosti.

To lahko vključuje:

  • upravljanje dostopov,
  • zaščito poverilnic,
  • logging,
  • monitoring,
  • upravljanje incidentov,
  • backup,
  • varnost integracij,
  • upravljanje ranljivosti,
  • ter druge tehnične in organizacijske ukrepe.

17.26 Varstvo potrošnikov

Če AI rešitev vpliva na komunikacijo s potrošniki, prodajo ali predstavitev izdelkov oziroma storitev, se upoštevajo pravila varstva potrošnikov.

AI se ne sme uporabljati za:

  • zavajajoče poslovne prakse,
  • lažne trditve,
  • prikrivanje pomembnih informacij,
  • lažne ocene,
  • lažne reference,
  • ali druge nedovoljene prakse.

17.27 Oglaševanje in marketing

AI-generirano oglaševanje mora spoštovati enaka pravila kot druga oglaševalska vsebina.

Uporaba AI ne dovoljuje:

  • lažnih zdravstvenih trditev,
  • neresničnih rezultatov,
  • lažnega social proofa,
  • prikritega zavajanja,
  • ali drugih nedovoljenih marketinških praks.

17.28 Elektronske komunikacije

AI agenti in avtomatizacije, ki izvajajo:

  • e-poštno komunikacijo,
  • SMS komunikacijo,
  • neposredno sporočanje,
  • newsletterje,
  • ali druge elektronske komunikacije,

morajo delovati skladno z relevantnimi pravili elektronskih komunikacij, neposrednega trženja, varstva podatkov in drugimi veljavnimi zahtevami.

17.29 Pogodbena skladnost

AI sistem mora upoštevati tudi pogodbene omejitve.

To lahko vključuje:

  • NDA,
  • pogodbo z naročnikom,
  • Partner Program,
  • Talent Network pogoje,
  • licence,
  • SLA,
  • DPA,
  • pogodbe z zunanjimi ponudniki,
  • ter druge veljavne dogovore.

Dejanje je lahko tehnično in zakonsko možno, vendar še vedno pogodbeno nedovoljeno.

17.30 Pravila zunanjih platform

Pri uporabi zunanjih AI in SaaS rešitev se upoštevajo tudi relevantni pogoji ponudnika.

Go Online ne uporablja AI z namenom sistematičnega obhajanja legitimnih tehničnih ali pogodbenih omejitev platform.

17.31 General-Purpose AI

Kadar Go Online uporablja modele splošnega namena oziroma General-Purpose AI, se preveri njegova dejanska vloga.

Uporaba zunanjega GPAI modela kot komponente Go Online rešitve ne pomeni avtomatično, da Go Online postane ponudnik osnovnega modela.

Če pa Go Online model bistveno spremeni, trži, distribuira ali uporablja na način, ki spremeni njegovo regulatorno vlogo, se izvede dodatna presoja.

17.32 Dokumentacija ponudnika

Pri pomembnejših AI sistemih se lahko hranijo oziroma preverjajo relevantne informacije ponudnika, kot so:

  • pogoji uporabe,
  • tehnična dokumentacija,
  • varnostna dokumentacija,
  • podatkovne politike,
  • model cards,
  • informacije o omejitvah,
  • informacije o podizvajalcih,
  • ter druge relevantne informacije.

17.33 Regulatory Watch

Go Online spremlja pomembne regulatorne spremembe, ki lahko vplivajo na njegove AI sisteme.

To lahko vključuje spremljanje:

  • sprememb AI Acta,
  • izvedbenih aktov,
  • delegiranih aktov,
  • smernic Evropske komisije,
  • smernic AI Office,
  • sodne prakse,
  • odločitev pristojnih organov,
  • sprememb GDPR razlage,
  • sprememb nacionalne zakonodaje,
  • ter drugih pomembnih regulatornih virov.

17.34 Periodični regulatorni pregled

Politika in pomembnejši AI sistemi se lahko periodično pregledajo glede skladnosti.

Pregled se lahko izvede:

  • redno,
  • ob pomembni spremembi zakonodaje,
  • ob uvedbi novega AI sistema,
  • ob spremembi namena,
  • ob spremembi modela,
  • ob večjem incidentu,
  • ali ob spremembi regulatorne klasifikacije.

17.35 Regulatory Change Trigger

Pomembna regulatorna sprememba lahko sproži:

REGULATORNA SPREMEMBA → PREGLED SISTEMA → PONOVNA KLASIFIKACIJA → GAP ANALIZA → POPRAVEK → TEST → DOKUMENTIRANJE.

Če obstoječi sistem zaradi spremembe pravil ni več ustrezen, se lahko:

  • spremeni,
  • omeji,
  • začasno ustavi,
  • ali preneha uporabljati.

17.36 Ponovna klasifikacija

AI sistem se ne klasificira samo enkrat.

Ponovna presoja je lahko potrebna, če se spremeni:

  • namen,
  • ciljni uporabnik,
  • stopnja avtonomije,
  • vrsta podatkov,
  • model,
  • funkcionalnost,
  • integracija,
  • zakonodaja,
  • ali način uporabe.

17.37 Compliance by Design

Pri pomembnejših AI projektih se regulatorne zahteve upoštevajo že v fazi načrtovanja.

Velja načelo:

NAMEN → KLASIFIKACIJA → ZAHTEVE → ARHITEKTURA → IMPLEMENTACIJA → TEST → DOKUMENTACIJA → MONITORING.

Skladnost se ne dodaja šele na koncu projekta.

17.38 Evidence of Compliance

Pri sistemih, kjer je to potrebno oziroma smiselno, Go Online vzdržuje ustrezno dokumentacijo, ki lahko izkazuje:

  • namen sistema,
  • klasifikacijo,
  • uporabljene modele,
  • odgovorne osebe,
  • podatke,
  • dostope,
  • testiranje,
  • human oversight,
  • incidente,
  • spremembe,
  • ter druge relevantne elemente.

17.39 AI System Register

Pomembnejši AI sistemi se lahko evidentirajo v internem registru AI sistemov.

Register lahko vsebuje:

  • ime sistema,
  • namen,
  • lastnika,
  • ponudnika,
  • model,
  • stopnjo tveganja,
  • podatke,
  • uporabnike,
  • dostope,
  • stopnjo avtonomije,
  • human approval,
  • datum pregleda,
  • ter status sistema.

17.40 Pristojni organi

Go Online sodeluje s pristojnimi organi v obsegu, ki ga zahteva veljavno pravo.

Če zakon določa:

  • registracijo,
  • posredovanje informacij,
  • poročanje,
  • nadzor,
  • prijavo incidenta,
  • ali drugo obveznost,

se ta izvede skladno z veljavnimi zahtevami.

17.41 Različna zakonodaja glede na trg

Če Go Online oziroma naročnik uporablja AI rešitev zunaj Slovenije ali Evropske unije, lahko veljajo dodatna pravila.

Pred uvedbo na drugem trgu se lahko preverijo:

  • lokalna AI regulativa,
  • pravila varstva podatkov,
  • potrošniška zakonodaja,
  • pravila intelektualne lastnine,
  • ter druge relevantne zahteve.

Skladnost z evropskim pravom sama po sebi ne zagotavlja skladnosti v vseh drugih jurisdikcijah.

17.42 Strožja posebna pravila

Če za posamezno dejavnost velja strožja posebna zakonodaja, ima ta prednost pred splošnimi internimi pravili te politike.

To je lahko posebej pomembno na področjih, kot so:

  • zdravstvo,
  • finance,
  • zaposlovanje,
  • izobraževanje,
  • kritična infrastruktura,
  • javni sektor,
  • ter druga regulirana področja.

17.43 Pravna presoja

Pri kompleksnem, visokorizičnem ali regulatorno nejasnem AI projektu lahko Go Online pred uvedbo zahteva oziroma priporoči dodatno:

  • pravno presojo,
  • DPIA,
  • AI risk assessment,
  • varnostni pregled,
  • strokovno mnenje,
  • ali drugo ustrezno presojo.

17.44 Politika ne nadomešča zakonodaje

Ta politika predstavlja notranji okvir Go Online za odgovorno uporabo AI.

Ne nadomešča:

  • zakonodaje,
  • uradnih regulatornih smernic,
  • pogodbenih obveznosti,
  • ali individualne pravne presoje konkretnega primera.

Če je določba te politike v nasprotju z obveznim pravom, se uporablja obvezno pravo.

17.45 Upravljanje sprememb

Go Online lahko to politiko spremeni zaradi:

  • spremembe zakonodaje,
  • novih regulatornih smernic,
  • nove tehnologije,
  • novih AI tveganj,
  • novih poslovnih modelov,
  • sodne prakse,
  • ali izkušenj iz dejanske uporabe AI.

Pomembne spremembe se ustrezno vključijo v sistem upravljanja AI.

17.46 Regulatorna pripravljenost

Cilj Go Online ni zgolj reagirati na regulatorno zahtevo, ko ta postane problem.

Pri razvoju AI sistemov si prizadeva vzpostaviti strukturo, ki omogoča:

  • preglednost,
  • sledljivost,
  • dokumentiranje,
  • spremembo konfiguracije,
  • omejevanje dostopov,
  • human oversight,
  • monitoring,
  • zaustavitev,
  • ter prilagoditev novim zahtevam.

Takšna arhitektura omogoča lažje prilagajanje prihodnjim regulatornim spremembam.

17.47 Osnovni Go Online Compliance Framework

Pri pomembnejšem AI sistemu se uporablja logika:

  1. KAJ SISTEM DELA?
  2. KAKŠNA JE NAŠA VLOGA?
  3. KAKŠNO JE TVEGANJE?
  4. KATERA PRAVILA VELJAJO?
  5. KATERE PODATKE UPORABLJA?
  6. KDO GA NADZORUJE?
  7. KAJ MORAMO DOKUMENTIRATI?
  8. KAKO GA LAHKO USTAVIMO?
  9. KDAJ GA MORAMO PONOVNO PREGLEDATI?

17.48 Končna določba poglavja

Go Online želi umetno inteligenco uporabljati in razvijati v skladu z evropskim pristopom k odgovorni, varni in zakoniti uporabi AI.

Skladnost zato ni enkraten pregled, ampak stalen proces:

IDENTIFICIRAJ SISTEM → DOLOČI VLOGO → KLASIFICIRAJ TVEGANJE → PREVERI ZAHTEVE → IMPLEMENTIRAJ ZAŠČITE → DOKUMENTIRAJ → SPREMLJAJ → POSODABLJAJ.

Posebej se upoštevajo:

EU AI ACT → GDPR → AVTORSKE PRAVICE → POSLOVNE SKRIVNOSTI → KIBERNETSKA VARNOST → POTROŠNIŠKA PRAVILA → POGODBENE OBVEZNOSTI → DRUGA VELJAVNA ZAKONODAJA.

Go Online spremlja razvoj regulatornega okolja in lahko zaradi spremembe zakonodaje, uradnih smernic ali regulatorne klasifikacije posamezni AI sistem:

PRILAGODI → DODATNO OMEJI → PONOVNO TESTIRA → DODATNO DOKUMENTIRA → ZAČASNO USTAVI → ALI PRENEHA UPORABLJATI.

Cilj je graditi AI sisteme, ki niso samo tehnološko uporabni danes, temveč so zasnovani tako, da se lahko prilagajajo prihodnjemu evropskemu regulatornemu okolju.

18. AI GOVERNANCE

18.1 Namen poglavja

Go Online uporablja strukturiran sistem upravljanja umetne inteligence, katerega namen je zagotoviti, da se AI sistemi:

  • uporabljajo za jasen namen,
  • razvrstijo glede na tveganje,
  • imajo določene odgovorne osebe,
  • prestanejo ustrezen pregled,
  • se odobrijo pred produkcijsko uporabo,
  • spremljajo po uvedbi,
  • ter imajo določen postopek za incidente in spremembe.

AI Governance predstavlja operativni okvir za uporabo AI znotraj Go Online in pri naročniških projektih.

18.2 Go Online AI Governance Standard

Osnovni Go Online proces je:

AI OWNER → PROJECT OWNER → HUMAN REVIEW → APPROVAL → PRODUCTION → MONITORING → INCIDENT MANAGEMENT

Ta proces se lahko prilagodi glede na vrsto sistema, vendar mora biti pri pomembnejših AI rešitvah vedno jasno:

  • kdo je lastnik sistema,
  • kdo vodi projekt,
  • kdo pregleda rezultat,
  • kdo odobri produkcijo,
  • kdo spremlja sistem,
  • ter kdo vodi odziv ob incidentu.

18.3 AI Owner

AI Owner je oseba oziroma funkcija, ki je odgovorna za poslovni in upravljavski okvir določenega AI sistema.

AI Owner praviloma:

  • določa namen sistema,
  • potrdi dovoljeni obseg uporabe,
  • sodeluje pri klasifikaciji tveganja,
  • določi ključne omejitve,
  • zagotovi, da so odgovornosti jasne,
  • spremlja pomembne spremembe,
  • ter odloča o nadaljnji uporabi oziroma zaustavitvi sistema.

AI Owner ni nujno tehnični razvijalec sistema.

18.4 Project Owner

Project Owner je odgovoren za izvedbo konkretnega AI projekta.

Njegove naloge lahko vključujejo:

  • koordinacijo razvoja,
  • zbiranje zahtev,
  • usklajevanje z naročnikom,
  • upravljanje rokov,
  • koordinacijo testiranja,
  • dokumentiranje sprememb,
  • ter pripravo sistema za odobritev.

Project Owner skrbi, da se dogovorjeni proces dejansko izvede.

18.5 Tehnični lastnik

Pri tehnično kompleksnejših sistemih se lahko določi tudi Technical Owner.

Ta je lahko odgovoren za:

  • arhitekturo,
  • integracije,
  • API-je,
  • dostope,
  • varnost,
  • logging,
  • monitoring,
  • verzije,
  • ter tehnično stabilnost sistema.

18.6 Human Review

Human Review pomeni vsebinski, tehnični ali strokovni pregled AI rezultata oziroma sistema pred pomembno uporabo.

Pregled lahko vključuje:

  • dejstva,
  • poslovno logiko,
  • kodo,
  • podatke,
  • zakonitost,
  • skladnost,
  • varnost,
  • ton komunikacije,
  • ali druge pomembne elemente.

Human Review mora biti smiseln in ne zgolj formalna potrditev.

18.7 Reviewer

Reviewer je oseba, ki ima dovolj znanja za presojo določenega rezultata.

Primer:

  • razvijalec pregleda kodo,
  • marketinški strokovnjak pregleda oglas,
  • projektni vodja pregleda workflow,
  • pravnik pregleda pravno občutljivo vsebino,
  • odgovorna oseba naročnika pregleda poslovno odločitev.

Pregled mora izvajati oseba, ki razume predmet pregleda.

18.8 Approval

Approval pomeni formalno odločitev, da lahko AI sistem oziroma sprememba preide v naslednjo fazo.

Odobritev je lahko potrebna za:

  • produkcijo,
  • avtomatsko pošiljanje,
  • dostop do podatkov,
  • uporabo novega modela,
  • povečanje avtonomije,
  • novo integracijo,
  • ali drugo pomembno spremembo.

18.9 Kdo lahko odobri sistem

Pravico do odobritve ima oseba oziroma funkcija z ustreznimi pooblastili.

To je lahko:

  • AI Owner,
  • Project Owner,
  • Technical Owner,
  • odgovorna oseba naročnika,
  • management,
  • ali druga vnaprej določena oseba.

AI sistem sam ne more odobriti lastnega prehoda v produkcijo.

18.10 Production

Production pomeni dejansko uporabo AI sistema v realnem poslovnem okolju.

Pred produkcijo se glede na tveganje preveri:

  • namen,
  • podatke,
  • dostop,
  • dovoljenja,
  • human review,
  • varnost,
  • logging,
  • monitoring,
  • fallback,
  • ter kill switch.

18.11 Monitoring

Po produkcijski uvedbi se pomembnejši AI sistemi spremljajo.

Monitoring lahko vključuje:

  • kakovost outputov,
  • število dejanj,
  • napake,
  • API porabo,
  • stroške,
  • odzivni čas,
  • uporabo podatkov,
  • odstopanja,
  • incidente,
  • ter druge relevantne kazalnike.

18.12 Incident Management

Če sistem povzroči ali bi lahko povzročil pomembno napako, se uporabi incidentni proces iz poglavja 15.

Osnovna logika je:

ZAZNAJ → USTAVI → OMEJI → ANALIZIRAJ → SANIRAJ → DOKUMENTIRAJ → IZBOLJŠAJ.

18.13 Klasifikacija tveganja

Go Online za interno upravljanje uporablja osnovno klasifikacijo:

LOW RISK

AI se uporablja predvsem kot podporno orodje brez pomembnega samostojnega vpliva.

Primeri:

  • brainstorming,
  • osnutki,
  • povzetki,
  • ideje,
  • notranja organizacija,
  • prevodi nizkega tveganja,
  • pomoč pri raziskovanju.

MEDIUM RISK

AI vpliva na poslovni proces, vendar ne izvaja samostojno kritičnih dejanj.

Primeri:

  • marketing,
  • analiza,
  • koda,
  • CRM predlogi,
  • segmentacija,
  • priprava e-pošte,
  • priporočila,
  • avtomatizirane analize.

HIGH RISK

AI lahko pomembno vpliva na podatke, uporabnike, finance, sisteme ali odločitve.

Primeri:

  • avtomatska dejanja,
  • osebni podatki,
  • pomembne odločitve,
  • finančni procesi,
  • produkcijske spremembe,
  • množične spremembe podatkov,
  • avtonomni AI agenti,
  • sistemi, ki vplivajo na posameznike.

18.14 Interna klasifikacija ni regulatorna klasifikacija

Go Online LOW / MEDIUM / HIGH klasifikacija je interna metoda upravljanja tveganja.

Ne nadomešča pravne klasifikacije po:

  • EU AI Actu,
  • GDPR,
  • sektorski zakonodaji,
  • ali drugih regulatornih pravilih.

Sistem je lahko interno HIGH RISK, ne da bi bil pravno klasificiran kot »high-risk AI system« po AI Actu.

18.15 LOW RISK standard

LOW RISK sistemi lahko uporabljajo poenostavljen proces.

Tipično:

UPORABA → OSNOVNI PREGLED → UPORABA REZULTATA.

Praviloma ni potrebna formalna produkcijska odobritev za vsako posamezno uporabo.

18.16 LOW RISK kontrola

Tudi pri LOW RISK uporabi veljajo osnovna pravila:

  • ne vnašaj nedovoljenih podatkov,
  • ne zaupaj slepo outputu,
  • preveri pomembna dejstva,
  • spoštuj zaupnost,
  • spoštuj intelektualno lastnino.

18.17 MEDIUM RISK standard

MEDIUM RISK sistem uporablja več kontrole.

Tipičen proces:

NAMEN → TEST → HUMAN REVIEW → ODOBRITEV → PRODUKCIJA → MONITORING.

18.18 MEDIUM RISK kontrola

Pri MEDIUM RISK sistemu se lahko zahtevajo:

  • dokumentiran namen,
  • določeni reviewerji,
  • omejen dostop,
  • preverjanje rezultatov,
  • verzioniranje,
  • testiranje,
  • ter periodični monitoring.

18.19 HIGH RISK standard

HIGH RISK sistem zahteva okrepljen governance.

Tipični proces:

NAMEN → RISK ASSESSMENT → AI OWNER → PROJECT OWNER → TECHNICAL REVIEW → HUMAN REVIEW → FORMAL APPROVAL → OMEJENA PRODUKCIJA → MONITORING → PERIODIČNI REVIEW → INCIDENT MANAGEMENT.

18.20 HIGH RISK kontrola

Pri HIGH RISK sistemih se lahko zahtevajo:

  • formalna ocena tveganja,
  • dokumentirane odgovornosti,
  • strogo omejeni dostopi,
  • human approval,
  • logging,
  • monitoring,
  • kill switch,
  • backup,
  • rollback,
  • dokumentirana testiranja,
  • ter periodični pregledi.

18.21 Dodatna kategorija CRITICAL

Go Online lahko pri določenih sistemih uporablja tudi dodatno kategorijo:

CRITICAL

Gre za sisteme, pri katerih bi lahko napaka povzročila zelo veliko:

  • finančno,
  • pravno,
  • varnostno,
  • podatkovno,
  • reputacijsko,
  • ali operativno škodo.

Takšen sistem zahteva najvišjo raven nadzora in lahko zahteva dodatno pravno, varnostno ali strokovno presojo.

18.22 Dejavniki klasifikacije

Pri določanju tveganja se lahko upoštevajo:

  • vrsta podatkov,
  • število uporabnikov,
  • stopnja avtonomije,
  • finančni vpliv,
  • vpliv na posameznike,
  • možnost množičnega dejanja,
  • dostop do produkcije,
  • dostop do CRM,
  • dostop do e-pošte,
  • možnost brisanja podatkov,
  • pravno tveganje,
  • ter možnost reputacijske škode.

18.23 AI Risk Score

Go Online lahko za pomembnejše sisteme uporablja interno oceno tveganja.

Primer:

  • DATA RISK,
  • ACTION RISK,
  • AUTONOMY RISK,
  • FINANCIAL RISK,
  • LEGAL RISK,
  • SECURITY RISK,
  • REPUTATION RISK.

Končna ocena lahko določi governance nivo sistema.

18.24 Več dostopa pomeni več nadzora

Temeljno pravilo:

VEČ PODATKOV + VEČ DOSTOPA + VEČ AVTONOMIJE + VEČJI VPLIV = VIŠJI GOVERNANCE NIVO.

18.25 AI System Register

Pomembnejši AI sistemi se lahko evidentirajo v internem AI registru.

Register lahko vsebuje:

  • ime sistema,
  • namen,
  • AI Ownerja,
  • Project Ownerja,
  • Technical Ownerja,
  • ponudnika,
  • model,
  • stopnjo tveganja,
  • podatke,
  • integracije,
  • uporabnike,
  • dostope,
  • stopnjo avtonomije,
  • status,
  • datum zadnjega pregleda,
  • ter naslednji datum pregleda.

18.26 AI Agent Card

Za pomembnejše AI agente se uporablja AI Agent Card.

Ta lahko vsebuje:

IME AGENTA
NAMEN
AI OWNER
PROJECT OWNER
MODEL / PONUDNIK
PODATKI
DOSTOPI
ORODJA
DOVOLJENA DEJANJA
PREPOVEDANA DEJANJA
STOPNJA AVTONOMIJE
HUMAN REVIEW
APPROVAL
LOGGING
MONITORING
LIMITI
KILL SWITCH
INCIDENT PROCESS

18.27 AI Change Management

Vsaka pomembna sprememba AI sistema se obravnava kot sprememba sistema in ne kot nepomembna tehnična podrobnost.

To lahko vključuje spremembo:

  • modela,
  • system prompta,
  • promptov,
  • baze znanja,
  • podatkov,
  • API-ja,
  • dovoljenj,
  • orodij,
  • workflowa,
  • stopnje avtonomije,
  • ali poslovnih pravil.

18.28 Change Approval

Pomembna sprememba lahko zahteva ponovno:

  • testiranje,
  • human review,
  • risk assessment,
  • approval,
  • ali dokumentiranje.

Ni nujno, da odobritev stare verzije avtomatično velja za bistveno spremenjeno verzijo.

18.29 Version Control

Pri pomembnejših sistemih se lahko beleži:

  • verzija prompta,
  • verzija system prompta,
  • verzija modela,
  • verzija workflowa,
  • verzija baze znanja,
  • datum spremembe,
  • odgovorna oseba,
  • ter razlog spremembe.

18.30 Test Environment

HIGH RISK in pomembnejši MEDIUM RISK sistemi se praviloma najprej testirajo v omejenem okolju.

Tipičen proces:

SANDBOX → TEST → PILOT → OMEJENA PRODUKCIJA → POLNA PRODUKCIJA.

18.31 Production Gate

Pred prehodom v produkcijo se lahko uporabi Production Gate.

Preveri se:

  • ali je sistem testiran,
  • ali ima lastnika,
  • ali ima risk level,
  • ali so dostopi pravilni,
  • ali so podatki dovoljeni,
  • ali je human review določen,
  • ali ima monitoring,
  • ali ima kill switch,
  • ter ali obstaja incidentni postopek.

18.32 Production Checklist

Minimalni checklist lahko vsebuje:

□ NAMEN DOLOČEN
□ AI OWNER DOLOČEN
□ PROJECT OWNER DOLOČEN
□ RISK LEVEL DOLOČEN
□ PODATKI PREVERJENI
□ DOSTOPI PREVERJENI
□ TEST USPEŠEN
□ HUMAN REVIEW IZVEDEN
□ APPROVAL IZVEDEN
□ LOGGING AKTIVEN
□ MONITORING AKTIVEN
□ KILL SWITCH PREVERJEN
□ INCIDENT PROCESS DOLOČEN

18.33 Human-in-the-loop

Za sisteme z večjim vplivom se uporablja human-in-the-loop.

AI:

PRIPRAVI → ČLOVEK PREVERI → ČLOVEK POTRDI → SISTEM IZVEDE.

To je priporočeni model za pomembne odločitve in dejanja.

18.34 Human-on-the-loop

Pri bolj avtomatiziranih sistemih lahko človek sistem nadzoruje brez potrditve vsakega posameznega dejanja.

Tak model zahteva:

  • monitoring,
  • omejitve,
  • alerting,
  • logging,
  • ter možnost hitre intervencije.

18.35 Human-out-of-the-loop

Popolnoma avtomatizirano delovanje brez neposrednega človeškega pregleda se uporablja samo, kadar:

  • je tveganje ustrezno nizko,
  • so dejanja jasno omejena,
  • obstajajo zaščite,
  • sistem je dobro testiran,
  • in takšna uporaba ni v nasprotju z veljavnimi pravili.

18.36 Segregation of Duties

Pri pomembnejših sistemih lahko Go Online loči:

  • razvoj,
  • pregled,
  • odobritev,
  • in produkcijsko upravljanje.

Oseba, ki je zgradila sistem, zato ni nujno tudi edina oseba, ki ga odobri za produkcijo.

18.37 Four-Eyes Principle

Pri sistemih z večjim tveganjem se lahko uporablja načelo štirih oči:

ENA OSEBA PRIPRAVI → DRUGA OSEBA PREVERI.

To je posebej koristno pri:

  • produkcijskih spremembah,
  • pomembnih avtomatizacijah,
  • finančnih procesih,
  • varnostnih nastavitvah,
  • in kritičnih agentih.

18.38 Monitoring metrika

Monitoring lahko spremlja:

  • accuracy,
  • error rate,
  • hallucination rate,
  • escalation rate,
  • human override rate,
  • število dejanj,
  • neuspele akcije,
  • API cost,
  • latency,
  • uporabniške pritožbe,
  • anomalije,
  • ter incidente.

18.39 Thresholds

Za pomembne metrike se lahko določijo pragovi.

Primer:

če agent preseže:

  • določeno število napak,
  • stroškovni limit,
  • količino dejanj,
  • ali anomalijski prag,

se lahko avtomatično:

OMEJI → USTAVI → ESKALIRA.

18.40 Periodični Review

Pomembnejši sistemi se periodično pregledajo.

Review lahko vključuje:

  • ali je namen še aktualen,
  • ali je risk level še pravilen,
  • ali so dostopi ustrezni,
  • ali so uporabniki še aktivni,
  • ali se je model spremenil,
  • ali so bile napake,
  • ali so bile spremembe zakonodaje,
  • ter ali sistem še dosega svoj namen.

18.41 Pogostost pregledov

Pogostost pregleda je odvisna od tveganja.

Primer:

LOW RISK
po potrebi.

MEDIUM RISK
periodično oziroma ob pomembnih spremembah.

HIGH RISK
redno in po vsaki pomembni spremembi ali incidentu.

18.42 Deactivation Review

AI sistem, ki:

  • ni več potreben,
  • ni več varen,
  • ni več skladen,
  • je ekonomsko neučinkovit,
  • ali nima več odgovornega lastnika,

se lahko deaktivira.

18.43 AI Lifecycle

Go Online AI Governance pokriva celoten življenjski cikel:

IDEJA → OCENA TVEGANJA → RAZVOJ → TEST → REVIEW → APPROVAL → PRODUKCIJA → MONITORING → SPREMEMBE → INCIDENTI → DEAKTIVACIJA.

18.44 Vloga naročnika v governance procesu

Pri naročniških sistemih je lahko del governance odgovornosti na strani naročnika.

Naročnik lahko določi:

  • business ownerja,
  • approverja,
  • uporabnike,
  • poslovna pravila,
  • dovoljene podatke,
  • ter odločitve, ki zahtevajo human approval.

18.45 Shared Governance

Pri skupnih projektih se lahko uporablja model:

GO ONLINE
→ tehnična implementacija, integracije, varnost, monitoring.

NAROČNIK
→ poslovni namen, poslovna pravila, podatki, končne odobritve.

SKUPAJ
→ risk assessment, testiranje, incident response in spremembe sistema.

18.46 Partnerji in Talenti

Partnerji in Talenti, ki delajo na AI projektih, morajo upoštevati governance nivo konkretnega sistema.

Ne smejo:

  • samovoljno povečevati avtonomije,
  • spreminjati kritičnih promptov,
  • dodajati novih dostopov,
  • ali spreminjati produkcijskega procesa

brez ustrezne odobritve.

18.47 AI Governance Board

Z rastjo Go Online se lahko uvede formalni AI Governance Board oziroma odgovorna skupina.

Ta lahko skrbi za:

  • pomembne HIGH RISK sisteme,
  • regulatorne spremembe,
  • večje incidente,
  • odobritev novih AI ponudnikov,
  • spremembe politike,
  • ter standardizacijo AI praks.

18.48 Minimalni Governance Standard

Vsak pomembnejši AI sistem mora odgovoriti na naslednja vprašanja:

KDO JE AI OWNER?

KDO JE PROJECT OWNER?

KAJ SISTEM DELA?

KATERE PODATKE UPORABLJA?

KAKŠEN JE RISK LEVEL?

KDO PREGLEDA OUTPUT?

KDO GA ODOBRI?

KAJ LAHKO IZVEDE SAM?

KAKO GA SPREMLJAMO?

KAKO GA USTAVIMO?

KAJ NAREDIMO OB INCIDENTU?

18.49 Go Online AI Governance Model

Standard Go Online je:

  1. AI OWNER
    določi namen in odgovornost.
  2. PROJECT OWNER
    vodi implementacijo.
  3. RISK CLASSIFICATION
    LOW / MEDIUM / HIGH / po potrebi CRITICAL.
  4. HUMAN REVIEW
    preveri rezultat oziroma sistem.
  5. APPROVAL
    odobri produkcijsko uporabo.
  6. PRODUCTION
    sistem deluje v dovoljenem obsegu.
  7. MONITORING
    spremljajo se kakovost, stroški, dejanja in odstopanja.
  8. INCIDENT MANAGEMENT
    sistem se ob težavi omeji, ustavi, sanira in izboljša.

18.50 Končna določba poglavja

Go Online AI Governance temelji na načelu, da noben pomemben AI sistem ne sme biti samo »postavljen in pozabljen«.

Vsak pomemben sistem mora imeti:

NAMEN → LASTNIKA → RISK LEVEL → PREGLED → ODOBRITEV → NADZOR → INCIDENTNI PROCES.

Osnovni Go Online standard je:

AI OWNER → PROJECT OWNER → HUMAN REVIEW → APPROVAL → PRODUCTION → MONITORING → INCIDENT MANAGEMENT.

Klasifikacija tveganja določa intenzivnost nadzora:

LOW RISK → LAHEK NADZOR

MEDIUM RISK → STRUKTURIRAN PREGLED IN MONITORING

HIGH RISK → FORMALEN GOVERNANCE, HUMAN APPROVAL, LOGGING, MONITORING IN KILL SWITCH

Temeljno pravilo ostaja:

VEČJI KOT JE VPLIV AI SISTEMA, BOLJ JASNI MORAJO BITI NJEGOV LASTNIK, POOBLASTILA, OMEJITVE, NADZOR IN ODGOVORNOST.

S tem Go Online AI ne obravnava kot posamezno orodje, temveč kot upravljan poslovni sistem z jasnim življenjskim ciklom, odgovornostmi in kontrolami.

19. IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV AI

19.1 Namen poglavja

Go Online spodbuja sistematično izobraževanje oseb, ki pri svojem delu uporabljajo umetno inteligenco.

Cilj je zagotoviti, da uporabniki AI razumejo:

  • kaj AI zna,
  • česa AI ne zna,
  • kakšna so njegova tveganja,
  • katere podatke smejo uporabljati,
  • kako preverjati rezultate,
  • kako uporabljati AI varno,
  • ter kdaj je potrebna eskalacija na človeka.

AI znanje mora biti sorazmerno:

  • vlogi uporabnika,
  • vrsti sistema,
  • stopnji avtonomije,
  • podatkom,
  • ter potencialnim posledicam uporabe.

19.2 Go Online AI Literacy Standard

Osnovni Go Online standard je:

RAZUMI AI → UPORABLJAJ VARNO → ZAŠČITI PODATKE → PREVERI OUTPUT → POZNAJ OMEJITVE → ESKALIRAJ, KO JE POTREBNO.

AI literacy ni enkratno izobraževanje, ampak stalen proces.

19.3 Kdo mora poznati AI smernice

Relevantno izobraževanje se lahko zahteva za:

  • zaposlene,
  • vodstvo,
  • Talente,
  • partnerje,
  • zunanje izvajalce,
  • projektne vodje,
  • razvijalce,
  • marketinške strokovnjake,
  • prodajne ekipe,
  • administratorje,
  • ter druge osebe, ki uporabljajo ali upravljajo AI sisteme Go Online.

19.4 Zaposleni

Zaposleni, ki uporabljajo AI pri svojem delu, morajo poznati vsaj osnovna pravila glede:

  • dovoljenih AI orodij,
  • varstva podatkov,
  • zaupnosti,
  • preverjanja rezultatov,
  • varnosti,
  • intelektualne lastnine,
  • ter eskalacije incidentov.

Stopnja dodatnega izobraževanja je odvisna od njihove vloge.

19.5 Talenti

Talenti morajo pri uporabi AI upoštevati enake osnovne standarde odgovorne uporabe kot interna ekipa, kadar delajo na projektih Go Online.

Posebej morajo razumeti:

  • da AI ne nadomešča strokovnega znanja,
  • da je rezultat potrebno preveriti,
  • da ne smejo vnašati zaupnih podatkov v neodobrena okolja,
  • da morajo spoštovati licence in IP,
  • ter da so odgovorni za kakovost svojega dela.

19.6 Partnerji

Partnerji, ki uporabljajo AI v okviru sodelovanja z Go Online, morajo razumeti:

  • meje svojih pooblastil,
  • pravila komunikacije v imenu Go Online,
  • uporabo CRM in drugih sistemov,
  • ravnanje z naročnikovimi podatki,
  • prepoved zlorabe AI,
  • ter odgovornost za lastna dejanja.

Partner ne sme sklepati, da mu uporaba AI daje širša pooblastila od tistih, ki jih ima sicer.

19.7 Onboarding

AI onboarding se lahko vključi v:

  • onboarding zaposlenega,
  • Talent onboarding,
  • Partner onboarding,
  • projektni onboarding,
  • onboarding zunanjega izvajalca,
  • ali onboarding uporabnika konkretnega AI sistema.

Namen onboardinga je, da uporabnik pred uporabo sistema razume osnovna pravila in omejitve.

19.8 Minimalni onboarding

Minimalni AI onboarding lahko vsebuje:

  1. KAJ AI SISTEM DELA
  2. KATERE PODATKE SME UPORABLJATI
  3. KAJ AI SME IN ČESA NE SME
  4. KAKO PREVERITI OUTPUT
  5. KDAJ JE POTREBNA ČLOVEŠKA ODOBRITEV
  6. KAKO PRIJAVITI INCIDENT

19.9 AI smernice

Go Online lahko uporabnikom zagotovi:

  • kratka pravila,
  • checkliste,
  • SOP-je,
  • primere,
  • AI Agent Card,
  • prompt predloge,
  • varnostna navodila,
  • ali druge praktične materiale.

Cilj smernic je poenostaviti pravilno uporabo AI v vsakodnevnem delu.

19.10 Approved AI Tools

Uporabniki morajo vedeti, katera AI orodja so:

  • odobrena,
  • odobrena samo za določene vrste podatkov,
  • omejena,
  • ali neodobrena.

Uporaba osebnega oziroma brezplačnega AI računa za poslovne podatke ni avtomatično dovoljena.

19.11 Razumevanje podatkov

Uporabnik mora pred uporabo AI razumeti, s kakšnimi podatki dela.

Posebej mora znati prepoznati:

  • osebne podatke,
  • zaupne podatke,
  • poslovne skrivnosti,
  • podatke naročnika,
  • poverilnice,
  • API ključe,
  • ter druge občutljive informacije.

19.12 Osnovno varnostno pravilo

Pred vnosom podatka v AI naj uporabnik preveri:

ALI JE TA PODATEK POTREBEN?

ALI GA SMEM UPORABITI?

ALI JE AI OKOLJE ODOBRENO?

ALI LAHKO PODATEK ZMANJŠAM ALI ANONIMIZIRAM?

19.13 Gesla in poverilnice

Uporabnike je treba jasno poučiti, da se:

  • gesla,
  • API ključi,
  • access tokeni,
  • zasebni ključi,
  • in druge poverilnice

ne vnašajo v običajne AI pogovore.

Za integracije se uporabljajo ustrezni varni mehanizmi.

19.14 Prompting

Go Online lahko uporabnike izobražuje o učinkovitem promptingu.

Osnovni prompt lahko vključuje:

  • vlogo,
  • cilj,
  • kontekst,
  • vhodne podatke,
  • omejitve,
  • želeni format,
  • ter kriterije kakovosti.

Boljši prompt lahko izboljša rezultat, vendar ne odpravi potrebe po preverjanju.

19.15 Prompting ni samo pisanje vprašanj

Pri naprednejših AI sistemih prompting lahko vključuje:

  • system prompt,
  • navodila,
  • kontekst,
  • RAG,
  • primere,
  • strukturo outputa,
  • validacijska pravila,
  • fallback logiko,
  • ter uporabo orodij.

Zato je pri naprednih uporabnikih potrebno širše razumevanje sistema.

19.16 Preverjanje rezultatov

Vsak uporabnik mora razumeti, da:

AI OUTPUT ≠ PREVERJENO DEJSTVO.

Glede na tveganje mora znati preveriti:

  • dejstva,
  • številke,
  • vire,
  • datume,
  • pravne trditve,
  • tehnične podatke,
  • kodo,
  • prevode,
  • ter druge pomembne rezultate.

19.17 Preverjanje virov

Če AI navede:

  • raziskavo,
  • zakon,
  • članek,
  • statistiko,
  • citat,
  • ali drug vir,

mora uporabnik pri pomembni uporabi preveriti, ali vir:

  • obstaja,
  • je aktualen,
  • podpira navedeno trditev,
  • ter je dovolj zanesljiv.

19.18 Razumevanje halucinacij

Uporabniki morajo poznati koncept AI halucinacij.

Posebej morajo razumeti, da lahko AI:

  • izmisli vir,
  • napačno navede dejstvo,
  • ustvari neobstoječo funkcijo,
  • ali poda napačen odgovor z zelo samozavestnim tonom.

19.19 Razumevanje pristranskosti

Uporabnike je treba opozoriti, da AI lahko ustvari pristranske rezultate.

Pri uporabi AI pri:

  • zaposlovanju,
  • ocenjevanju,
  • segmentaciji,
  • profiliranju,
  • ali drugih odločitvah o ljudeh

je potrebna dodatna previdnost.

19.20 Uporaba AI pri pisanju

Uporabnik mora razlikovati med:

  • osnutkom,
  • preverjenim besedilom,
  • in končno odobreno vsebino.

AI osnutek ne sme avtomatično postati uradna komunikacija brez ustreznega pregleda.

19.21 Uporaba AI pri kodi

Razvijalci, ki uporabljajo AI za kodo, morajo razumeti, da AI-generirana koda lahko vsebuje:

  • logične napake,
  • varnostne ranljivosti,
  • zastarele rešitve,
  • napačne knjižnice,
  • ali licenčna tveganja.

Pomembna koda zahteva code review in testiranje.

19.22 Uporaba AI pri avtomatizacijah

Uporabniki AI avtomatizacij morajo razumeti:

  • kaj sistem sproži,
  • katere podatke spreminja,
  • kam pošilja informacije,
  • katere limite ima,
  • ter kako ga ustaviti.

Pri pomembnih sistemih mora biti uporabnik seznanjen tudi s kill switch postopkom.

19.23 Uporaba AI agentov

Oseba, ki uporablja ali upravlja AI agenta, mora poznati:

  • njegov namen,
  • dovoljena dejanja,
  • prepovedana dejanja,
  • dostop do sistemov,
  • stopnjo avtonomije,
  • human approval,
  • logging,
  • ter incidentni postopek.

19.24 Varnost

AI izobraževanje lahko vključuje tudi osnovne varnostne teme:

  • phishing,
  • prompt injection,
  • data exfiltration,
  • kraja poverilnic,
  • nepooblaščen dostop,
  • varna uporaba API ključev,
  • in ravnanje ob incidentu.

19.25 Incident Awareness

Uporabniki morajo vedeti, da incident ni samo kibernetski napad.

Incident je lahko tudi:

  • napačno poslan e-mail,
  • množično spremenjen CRM,
  • napačen AI output,
  • uhajanje podatkov,
  • ali agent, ki preseže pooblastila.

19.26 Prijava incidenta

Uporabnik mora vedeti:

  • komu prijaviti incident,
  • kako hitro,
  • katere informacije posredovati,
  • ter česa po incidentu ne sme spreminjati ali brisati.

Velja:

ČE DVOMIŠ, RAJE PRIJAVI.

19.27 Vloga človeške presoje

Uporabnike je treba usposobiti, da AI ne uporabljajo nekritično.

Osnovno pravilo:

AI PREDLAGA → ČLOVEK PREVERI → ODGOVORNA OSEBA ODLOČI.

19.28 Stopnja izobraževanja glede na tveganje

Izobraževanje je sorazmerno tveganju.

LOW RISK USER

Potrebuje predvsem:

  • osnovna pravila,
  • prompting,
  • preverjanje rezultatov,
  • zaščito podatkov.

MEDIUM RISK USER

Poleg osnov potrebuje:

  • razumevanje avtomatizacij,
  • preverjanje kode oziroma analiz,
  • upravljanje podatkov,
  • več varnosti,
  • in monitoring.

HIGH RISK USER

Potrebuje dodatno:

  • governance,
  • incident management,
  • human approval,
  • logging,
  • regulatory awareness,
  • permissions,
  • kill switch,
  • ter napredne varnostne postopke.

19.29 Role-Based Training

Go Online lahko uporablja različne izobraževalne module za:

  • management,
  • marketing,
  • prodajo,
  • razvijalce,
  • CRM uporabnike,
  • projektne vodje,
  • partnerje,
  • Talente,
  • in administratorje.

Vsaka skupina potrebuje drugačno globino znanja.

19.30 AI Owner Training

AI Owner mora poleg osnov razumeti tudi:

  • risk classification,
  • governance,
  • odobritve,
  • monitoring,
  • incident management,
  • regulatory changes,
  • ter lifecycle management.

19.31 Project Owner Training

Project Owner mora razumeti:

  • zahteve sistema,
  • risk level,
  • testiranje,
  • human review,
  • approval,
  • change management,
  • ter dokumentiranje.

19.32 Technical Owner Training

Technical Owner potrebuje dodatno znanje glede:

  • API varnosti,
  • dostopov,
  • logginga,
  • prompt injection,
  • izolacije okolij,
  • model changes,
  • monitoring,
  • backupov,
  • rollbacka,
  • ter incidentov.

19.33 Periodično izobraževanje

AI tehnologija in regulativa se hitro spreminjata.

Go Online zato lahko izvaja:

  • redne osvežitve znanja,
  • kratke interne treninge,
  • obvestila o novih pravilih,
  • varnostne posodobitve,
  • ali druge periodične oblike izobraževanja.

19.34 Izobraževanje ob pomembni spremembi

Dodatno izobraževanje se lahko izvede ob:

  • uvedbi novega AI sistema,
  • spremembi politike,
  • večji spremembi modela,
  • novem regulatornem pravilu,
  • pomembnem incidentu,
  • ali ugotovljeni ponavljajoči se napaki uporabnikov.

19.35 Lessons Learned

Pomembni incidenti se lahko uporabijo kot učni primeri.

Pri tem se:

  • zaščitijo zaupni podatki,
  • ne izpostavlja posameznikov po nepotrebnem,
  • osredotoči na izboljšanje procesa,
  • ter pripravi praktično priporočilo za prihodnje delo.

19.36 Interna baza znanja

Go Online lahko vzdržuje interno AI bazo znanja, ki vsebuje:

  • smernice,
  • odobrena orodja,
  • prepovedane prakse,
  • primere promptov,
  • SOP-je,
  • varnostna pravila,
  • incidentne postopke,
  • FAQ,
  • ter druge uporabne materiale.

19.37 Prompt Library

Go Online lahko vzdržuje interno knjižnico preverjenih promptov oziroma struktur.

Namen je:

  • povečati kakovost,
  • zmanjšati napake,
  • standardizirati procese,
  • ter skrajšati čas dela.

Prompt Library sama po sebi ne odpravlja potrebe po človeškem pregledu.

19.38 Certificiranje

Za določene vloge lahko Go Online uvede interno certificiranje oziroma potrditev usposobljenosti.

Primer:

GO ONLINE AI READY

ali

GO ONLINE AI OPERATOR

Certificiranje lahko vključuje:

  • kratek trening,
  • test,
  • praktično nalogo,
  • ali potrditev razumevanja pravil.

19.39 Dostop na podlagi usposobljenosti

Pri pomembnejših AI sistemih je lahko dostop pogojen z:

  • zaključeno izobrazbo,
  • onboardingom,
  • potrditvijo pravil,
  • ali ustreznim nivojem pooblastila.

Uporabnik ne dobi avtomatično dostopa samo zato, ker tehnično obstaja.

19.40 Evidenca izobraževanj

Za pomembnejše vloge lahko Go Online beleži:

  • kdo je opravil onboarding,
  • katero izobraževanje,
  • kdaj,
  • za kateri sistem,
  • ter ali je potreben ponovni pregled.

19.41 Knowledge Check

Po izobraževanju se lahko uporabi kratek knowledge check.

Primer vprašanj:

  • Ali smeš vnesti API ključ v običajen AI chat?
  • Kaj narediš ob sumu uhajanja podatkov?
  • Ali lahko AI output avtomatično šteješ kot dejstvo?
  • Kdaj je potreben human approval?
  • Kako ustaviš AI agenta?

19.42 Praktično učenje

Go Online daje prednost praktičnemu učenju.

To lahko vključuje:

  • realne primere,
  • simulacije,
  • testne scenarije,
  • demonstracije napak,
  • incidente,
  • prompt primere,
  • in uporabo sandbox okolja.

19.43 Učenje varne uporabe

Cilj izobraževanja ni uporabnike prestrašiti pred AI.

Cilj je, da znajo AI uporabljati:

HITRO → UČINKOVITO → VARNO → KRITIČNO → ODGOVORNO.

19.44 Pravica do omejitve dostopa

Če uporabnik:

  • ne razume pravil,
  • ponavljajoče krši smernice,
  • ne uporablja zahtevanih varnostnih postopkov,
  • ali predstavlja povečano tveganje,

se mu lahko dostop do določenega AI sistema začasno omeji do dodatnega usposabljanja.

19.45 Odgovornost vodij

Vodje morajo pri uvajanju AI zagotoviti, da uporabniki:

  • poznajo namen sistema,
  • imajo primeren dostop,
  • razumejo svoje odgovornosti,
  • ter vedo, kdaj je potrebna eskalacija.

19.46 Izobraževanje naročnikov

Pri naročniških AI rešitvah lahko Go Online ponudi oziroma zahteva tudi onboarding uporabnikov naročnika.

To je posebej pomembno pri:

  • AI agentih,
  • avtomatizacijah,
  • CRM sistemih,
  • podpornih sistemih,
  • ter drugih rešitvah z večjo stopnjo avtonomije.

19.47 Handover Training

Ob predaji pomembnejšega AI sistema se lahko izvede handover trening.

Ta lahko vključuje:

  • uporabo sistema,
  • omejitve,
  • dovoljenja,
  • monitoring,
  • human approval,
  • incident response,
  • kill switch,
  • ter osnovno vzdrževanje.

19.48 AI Training Path

Go Online lahko uporablja naslednjo pot:

  1. AI BASICS
  2. SAFE AI USE
  3. PROMPTING
  4. DATA & CONFIDENTIALITY
  5. OUTPUT VERIFICATION
  6. AUTOMATION & AGENTS
  7. GOVERNANCE & INCIDENTS

Globina poti je odvisna od vloge uporabnika.

19.49 Go Online AI User Standard

Vsak uporabnik AI mora znati odgovoriti na naslednja vprašanja:

KAJ SME AI V TEM PROCESU NAREDITI?

KATERIH PODATKOV MU NE SMEM DATI?

KAKO PREVERIM REZULTAT?

KDAJ MORAM VKLJUČITI ČLOVEKA?

KAKO PRIJAVIM NAPAKO ALI INCIDENT?

KAKO SISTEM USTAVIMO?

Če uporabnik na ta vprašanja ne zna odgovoriti, še ni ustrezno pripravljen za samostojno uporabo pomembnejšega AI sistema.

19.50 Končna določba poglavja

Go Online AI ne obravnava kot orodje, ki ga lahko vsak uporablja brez pravil in razumevanja.

Varna in učinkovita uporaba AI zahteva:

ZNANJE → SMERNICE → VARNOST → PREVERJANJE → ODGOVORNOST → PERIODIČNO UČENJE.

Zato Go Online uporablja načelo:

BOLJ KOT JE AI SISTEM AVTONOMEN IN POMEMBEN, BOLJ USPOSOBLJEN MORA BITI NJEGOV UPORABNIK.

Cilj izobraževanja ni ustvariti AI strokovnjaka iz vsakega uporabnika, temveč zagotoviti, da vsaka oseba razume AI dovolj dobro za odgovorno uporabo v svoji vlogi.

Osnovni Go Online standard je:

RAZUMI ORODJE → ZAŠČITI PODATKE → DOBRO NAVODILO → PREVERI OUTPUT → SPOŠTUJ OMEJITVE → ESKALIRAJ TVEGANJE → UČI SE NAPREJ.

20. KONČNE DOLOČBE

20.1 Namen končnih določb

To poglavje določa začetek veljavnosti, način spreminjanja, različice in vzdrževanje Politike uporabe umetne inteligence Go Online.

Politika predstavlja splošni okvir za odgovorno, varno in skladno uporabo umetne inteligence v okviru Go Online.

20.2 Veljavnost

Ta politika začne veljati z dnem, ki je naveden kot datum njene uveljavitve oziroma zadnje potrjene različice.

Od tega dne se uporablja za relevantne AI sisteme, procese in uporabnike v obsegu, določenem v tej politiki.

20.3 Področje veljavnosti

Politika se uporablja za osebe in procese, opredeljene v poglavju 1 te politike.

To lahko vključuje zlasti:

  • zaposlene,
  • vodstvo,
  • Talente,
  • partnerje,
  • zunanje izvajalce,
  • podizvajalce,
  • projektne sodelavce,
  • ter druge osebe, ki uporabljajo AI sisteme Go Online ali imajo dostop do njih.

Za naročnike se politika uporablja v obsegu, v katerem je vključena v pogodbo, ponudbo, projektno dokumentacijo ali drug dogovor.

20.4 Razmerje do drugih dokumentov

Ta politika se uporablja skupaj z drugimi veljavnimi dokumenti Go Online.

To lahko vključuje:

  • Splošne pogoje poslovanja,
  • Politiko zasebnosti / GDPR,
  • Politiko piškotkov,
  • Pogoje Talent Network,
  • Pogoje za podjetja,
  • Go Online Partner Program,
  • pogodbe,
  • NDA,
  • DPA,
  • projektne specifikacije,
  • SLA,
  • AI Agent Card,
  • in druge relevantne dokumente.

Če poseben pogodbeni ali projektni dokument določa strožja ali natančnejša pravila za konkretni primer, se uporabljajo ta posebna pravila, če niso v nasprotju z obveznim pravom.

20.5 Spremembe politike

Go Online lahko to politiko spremeni zaradi:

  • spremembe zakonodaje,
  • spremembe regulatornih smernic,
  • razvoja AI tehnologije,
  • uvedbe novih AI sistemov,
  • novih varnostnih tveganj,
  • sprememb poslovnih procesov,
  • ugotovitev iz incidentov,
  • ali drugih upravičenih razlogov.

20.6 Redni pregled

Politika se lahko periodično pregleda tudi, če ni prišlo do večje zunanje spremembe.

Namen pregleda je preveriti:

  • ali je dokument še aktualen,
  • ali odraža dejansko uporabo AI,
  • ali so odgovornosti še ustrezne,
  • ali so se pojavila nova tveganja,
  • ter ali so potrebne dopolnitve.

20.7 Izredni pregled

Izredni pregled politike se lahko izvede ob:

  • pomembnem AI incidentu,
  • večji regulatorni spremembi,
  • uvedbi nove kategorije AI sistema,
  • spremembi poslovnega modela,
  • uvedbi pomembnega AI agenta,
  • ali drugi spremembi, ki bistveno vpliva na AI governance.

20.8 Različice dokumenta

Vsaka pomembnejša sprememba politike se lahko evidentira z novo različico dokumenta.

Primer:

Verzija 1.0
prva potrjena različica.

Verzija 1.1
manjša dopolnitev ali pojasnilo.

Verzija 2.0
večja vsebinska ali regulatorna sprememba.

20.9 Evidenca sprememb

Go Online lahko vodi evidenco sprememb, ki vsebuje:

  • številko verzije,
  • datum,
  • kratek opis spremembe,
  • odgovorno osebo,
  • ter datum potrditve.

S tem se zagotavlja sledljivost razvoja politike.

20.10 Prejšnje različice

Prejšnje različice dokumenta se lahko arhivirajo zaradi:

  • dokazovanja zgodovinskega stanja,
  • pogodbenih potreb,
  • regulatorne sledljivosti,
  • ali internega upravljanja.

Arhivirana različica se ne šteje za trenutno veljavno, razen če je za konkretno razmerje dogovorjeno drugače.

20.11 Obveščanje o pomembnih spremembah

Če sprememba politike pomembno vpliva na:

  • zaposlene,
  • Talente,
  • partnerje,
  • naročnike,
  • ali druge relevantne uporabnike,

lahko Go Online takšne osebe ustrezno obvesti.

Način obvestila je lahko:

  • e-pošta,
  • interna platforma,
  • Partner Portal,
  • Talent Portal,
  • projektna komunikacija,
  • spletna stran,
  • ali drug primeren kanal.

20.12 Sprejem sprememb

Kadar je to glede na pravno razmerje potrebno, se lahko za uporabo bistveno spremenjene politike zahteva:

  • izrecna potrditev,
  • podpis,
  • sprejem nove pogodbe,
  • ali drug ustrezen način potrditve.

Samo objava nove verzije ne nadomešča dodatnega soglasja, kadar je to po naravi razmerja ali veljavnem pravu potrebno.

20.13 Dostopnost dokumenta

Aktualna različica politike je lahko dostopna:

  • na spletni strani Go Online,
  • v internem sistemu,
  • v projektni dokumentaciji,
  • v Partner Portalu,
  • v Talent okolju,
  • ali na drugem ustreznem mestu.

20.14 Razlaga dokumenta

Naslovi in poudarki v tej politiki so namenjeni preglednosti.

Če pride do nejasnosti, se določbe razlagajo:

  • glede na njihov namen,
  • skupaj z drugimi določbami dokumenta,
  • skupaj z relevantnimi pogodbami,
  • ter skladno z veljavnim pravom.

20.15 Delna neveljavnost

Če bi bila posamezna določba te politike:

  • neveljavna,
  • neizvršljiva,
  • ali v nasprotju z obveznim pravom,

to praviloma ne vpliva na veljavnost preostalih določb.

Takšna določba se v največjem možnem obsegu razlaga oziroma nadomesti na način, ki je najbližji njenemu prvotnemu namenu in skladen z veljavnim pravom.

20.16 Prednost obveznega prava

Nobena določba te politike ne izključuje pravil, ki jih po veljavnem pravu ni mogoče pogodbeno izključiti ali omejiti.

V primeru nasprotja ima obvezno pravo prednost.

20.17 Tehnološka nevtralnost

Politika ni vezana samo na trenutno uporabljene AI modele, ponudnike ali platforme.

Uporablja se smiselno tudi za prihodnje AI:

  • modele,
  • agente,
  • platforme,
  • avtomatizacije,
  • orodja,
  • in druge primerljive tehnologije.

20.18 Kontakt

Za vprašanja glede te politike, uporabe AI, incidentov ali pravil uporabe se uporabniki lahko obrnejo na Go Online preko uradnih kontaktnih kanalov podjetja.

Po potrebi lahko Go Online določi tudi poseben kontakt za:

  • AI Governance,
  • varnostne incidente,
  • varstvo podatkov,
  • ali druge specifične teme.

20.19 Prijava incidentov

Pomembni AI incidenti se ne prijavljajo samo kot splošno vprašanje glede politike, temveč po ustreznem incidentnem postopku iz poglavja 15.

Če poseben kanal ni določen, se incident prijavi odgovorni osebi oziroma preko uradnega kontakta Go Online brez nepotrebnega odlašanja.

20.20 Odgovorna oseba za dokument

Go Online lahko določi odgovorno osebo oziroma funkcijo za:

  • vzdrževanje politike,
  • spremljanje sprememb,
  • usklajevanje z AI Governance,
  • ter pripravo novih verzij dokumenta.

To je lahko AI Owner, management ali druga določena oseba.

20.21 Datum dokumenta

Dokument vsebuje najmanj:

NAZIV: Politika uporabe umetne inteligence
ORGANIZACIJA: Go Online d.o.o.
VERZIJA: 1.0
DATUM UVELJAVITVE: [datum]
DATUM ZADNJE POSODOBITVE: [datum]

20.22 Zgodovina različic

Priporočen zapis:

Verzija 1.0 – [datum]
Prva celovita različica Politike uporabe umetne inteligence.

Pri prihodnjih spremembah se lahko dodajo nove vrstice z opisom pomembnih sprememb.

20.23 Periodična revizija

Priporoča se, da se politika pregleda najmanj:

  • ob pomembnih regulatornih spremembah,
  • ob večjih tehnoloških spremembah,
  • po pomembnem incidentu,
  • ali ko sprememba poslovnih procesov to zahteva.

Go Online lahko določi tudi reden letni pregled.

20.24 Nadaljnji razvoj standarda

Ta politika predstavlja osnovni Go Online AI standard.

Dopolnjujejo jo lahko:

  • AI Agent Card,
  • AI System Register,
  • AI Risk Assessment,
  • AI Incident Report,
  • Approved AI Tools List,
  • AI Onboarding,
  • Prompt Library,
  • Production Checklist,
  • in drugi notranji standardi.

Ti dokumenti lahko podrobneje določajo operativno izvajanje pravil iz te politike.

20.25 Končna izjava

Go Online umetno inteligenco obravnava kot pomembno poslovno in tehnološko orodje, ki zahteva jasno kombinacijo:

INOVACIJ → VARNOSTI → ČLOVEŠKEGA NADZORA → ODGOVORNOSTI → SKLADNOSTI.

Politika je zasnovana tako, da omogoča razvoj in uporabo AI brez nepotrebnega omejevanja inovacij, vendar z jasnimi mejami, odgovornostmi in zaščitnimi ukrepi.

Osnovni Go Online pristop je:

UPORABI AI TAM, KJER USTVARJA VREDNOST → ZAŠČITI PODATKE → DOLOČI ODGOVORNOST → PREVERJAJ REZULTATE → NADZORUJ AVTOMATIZACIJO → UPRAVLJAJ TVEGANJE → PRILAGAJ SE SPREMEMBAM.

20.26 Zaključek

Ta politika se uporablja kot živ dokument.

Ker se:

  • AI tehnologija,
  • poslovna uporaba,
  • varnostna tveganja,
  • regulativa,
  • in standardi

stalno razvijajo, se bo politika po potrebi dopolnjevala.

Go Online si zato pridržuje pravico dokument prilagoditi novim okoliščinam ob spoštovanju veljavnega prava in obveznosti iz konkretnih poslovnih razmerij.

KONEC DOKUMENTA – POLITIKA UPORABE UMETNE INTELIGENCE




Vas zanima ta storitev

Ta stran je trenutno še v pripravi, vendar vam lahko vseeno pomagamo.

Izpolnite spodnji obrazec in nam na kratko zaupajte, kaj potrebujete. Kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času in skupaj preverili možnosti sodelovanja.

Vaše podatke bomo uporabili samo za obravnavo vašega vprašanja in komunikacijo v zvezi z njim. Več informacij najdete v Politiki zasebnosti.

Hvala! Vaše podatke smo prejeli. Kmalu vas kontaktiramo.